Prvi dnevi po cvetni nedelji so v skladu s kulturno dediščino namenjeni pripravi na praznik. Tako ljudje denimo temeljito počistijo in pospravijo po hiši, med dela v tem času pa je v preteklih obdobjih sodilo tudi beljenje z apnom.
Veliki petek in velika sobota po izročilu potekata v znamenju božjega groba, ki so ga jezuiti v času protireformacije postavljali po vzoru scen v gledališču. Na veliko soboto ponekod še vedno delijo po hišah blagoslovljeni ogenj s pomočjo bukove gobe in blagoslovljeno vodo. Sicer pa je treba na veliko soboto pripraviti velikonočna jedila in jih nesti k blagoslovu.
V žegnu na Kranjskem v Valvasorjevem času meso, jajca in kolač
Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 piše, da so tedaj k blagoslovu nesli prekajeno svinjino, osoljeno govedino, kuhana jajca in kolač iz bele moke v obliki okroglega venca, ki je lahko tehtal tudi 17 kilogramov. Nadev je bil iz nastrganega sira, jajc, mleka, smetane, vina, sladkorja in rozin.
V slovenski Istri je bil žegen medtem po Valvasorjevem opisu sestavljen iz široke pogače iz nekvašenega testa, spečene na žerjavici, iz potice kot na Gorenjskem in Dolenjskem ter jagnjetine.
V žegnu lahko oblati, v Prekmurju vrtanek
Po navedbah raziskovalcev se velikonočni žegen od Valvasorjevih časov do sodobnosti, ko je nepogrešljiva še korenina hrena, ni veliko spremenil. Pač pa se po območjih razlikuje v podrobnostih, ki se ne nanašajo le na tehnike okraševanja pirhov. V Prekmurju sta denimo v žegnu tako potica kot vrtanek, ki je pleteni testeni venec iz bele moke, značilen za ta del Slovenije.
Na Štajerskem so imeli pri sestavi žegna vedno v mislih tudi pomen dobrega pridelka. Glede na to so ponekod dodajali različna semena, denimo bučno, da bi buče bolj uspevale. Prav tako so mislili na živino in nesli blagoslovit otrobe zanjo.
V nekaterih delih Gorenjske in območja Ljubljane so v žegen dajali oblate, torej velike hostije. V delu Gorenjske jih je po hišah raznašal cerkovnik skupaj z blagoslovljenim ognjem. Tudi ponekod na območju Ilirske Bistrice, denimo v Hrušici, so oblate pred 2. svetovno vojno raznašali cerkovniki.
Za veliko soboto ali veliko noč zjutraj ponekod posebna jed aleluja
Ponekod so se pred 2. svetovno vojno postili še celo veliko soboto in na ta dan opoldne ali za veliko noč zjutraj jedli posebno postno jed iz kuhanih posušenih repnih olupkov, imenovano aleluja. Po izročilu naj bi bila spomin na veliko lakoto za veliko noč v preteklosti, ni pa natančno znano, od kdaj.
Jed so poznali med drugim v Ljubljani, na Gorenjskem in Dolenjskem, na Notranjskem in Goriškem.
Po dveh letih covidnih omejitev tokrat znova skupaj
Med tokratnimi velikonočnimi prazniki ne bo treba kot nadomestilo za stik v realnosti uporabljati različnih digitalnih platform, kot so skype in zoom, ki jih je vodja katedre za etnologijo Slovencev na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete Mateja Habinc za STA označila kot obvode za obeleževanje različnih praznikov bodisi koledarskega leta ali življenjskega cikla.
Veliko noč, ki je za kristjane največji praznik, bomo namreč po dveh letih epidemije covida-19 letos znova lahko obeležili skoraj tako kot prej. Vlada bo danes na dopisni seji obravnavala predlog strokovne skupine za covid-19, ki predvideva tudi odpravo obveznega nošenja zaščitnih mask v vseh zaprtih prostorih razen v zdravstvu in nastanitvah socialnega varstva. Nošenje mask bi ob spremembi še vedno priporočali vsem starejšim in imunsko oslabelim.