Kdaj in kje je prišlo do male ledene dobe?
Na strani INQUA poročajo, da se je mala ledena doba končala leta 1919 ali celo 1930. V Novem veku je namreč prišlo ledene dobe, ki sicer ni bila prava ledena doba, ampak obdobje ohladitve povečanega ledeniškega delovanja. To se je dogajalo med 16. in 19. stoletjem, minimalne temperature pa so bile dosežene okoli leta 1650, okoli leta 1770 in okoli leta 1850. Mala ledena doba je vplivala na Aljasko, Novo Zelandijo in Patagonijo. Čas, ko je prišlo do največjega lediniškega delovanja, pa se od območja do območja razlikuje, zato znanstveniki ne govorijo o globalno povečanem ledeniškem delovanju. Na Severni polobli naj bi prišlo le do manjše ohladitve (manj kot 1 stopinjo Celzija). Na več mestih naj bi do male ledene dobe prišlo tudi na Južni polobli.
Zakaj je prišlo do male ledene dobe?
Razlogi za malo ledeno dobo naj bi bili ciklični padci v sončnem sevanju, povečano vulkansko delovanje, spremembe oceanskih tokov, inherentna variabilnost v globalni klimi in zmanjšanje človeške populacije zaradi črne kuge in t.i. Kolumbovske izmenjave (izmenjave ljudi, živali in bolezni med Zahodom in Vzhodom, do katere je prišlo po odkritju Amerike).
O začetku male ledene dobe se znanstveniki ne strinjajo povsem, je pa dejstvo, da se je v 13. stoletju led v Severnem Atlantiku pričel pomikati proti jugu, podobno kot ledeniki na Grenlandiji. Leta 1315 se je začelo močno deževje, z njim pa obdobje nepredvidljivih poletij v Severni Evropi, ki je trajalo do 19. stoletja. Klimatska rekonstrukcija na podlagi dolžine ledenikov med letoma 1600 in 1850 pa ne kaže velikih sprememb, kaže pa, da so se po letu 1850 ledeniki začeli umikati.
Kakšne so bile značilnosti male ledeno dobe?
Mala ledena doba se je pokazala kot hladnejše zime v Evropi in Severni Ameriki, kanali na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so zamrznili globoko v notranjost, vasice v Švici so uničili ledeniki. Zaradi mrzlih zim je bil pridelek slabši, prišlo je do obdobij velike lakote. Padlo je veliko dežja, zato je prihajalo do poplav. Zaradi pomanjkanja hrane je prihajalo tudi do bolezni in uporov, despotski vladarji pa so izstradano ljudstvo lažje manipulirali, je v svoji študiji ugotovil kalifornijski profesor Brian Fagan. Profesor Wolfgang Behringer pa je z malo ledeno dobo povezal celo intenziviranje lova na čarovnice.
Vir: Wikipedia.