Foto: Profimedia
Velikonočne navade v Franciji
V Franciji cerkveni zvonovi v petek in soboto pred velikonočno nedeljo mirujejo v tišini, saj se Francozi takrat spominjajo Jezusove smrti, v nedeljo pa se oglasijo mogočni praznični »velikonočni zvonovi«. Simboli velikonočne nedelje v Franciji so spomladansko cvetje, ovčice in pirhi, pripravijo pa tudi posebne piškote v obliki sedečih jagenjčkov, imenovane Osterlammele, ki so pogosto okrašeni z dekorativnim trakcem.
Velikonočne navade v Španiji
Velikonočno praznovanje v Španiji je manifestacija starodavnih ritualov in navad ter ponuja vpogled v religiozno zgodovino države. Velikonočni teden (Semana Santa) se prične s cvetno nedeljo in zaključi z velikonočnim ponedeljkom. Španija je takrat v znamenju procesij, pri katerih nosijo podobe svetnikov, ponekod pa uprizarjajo tudi pasijon. Značilno je tudi, da na velikonočno nedeljo botri svojim varovancem podarijo torto, imenovano la mona.
Velikonočne navade v Italiji
Na veliki petek in veliko soboto se odvijajo verske procesije po različnih mestih v Italiji, pri katerih nosijo tudi kipe Marije in Jezusa. Več tisoč Italijanov, pa tudi obiskovalcev iz drugih držav, se v nedeljo udeleži velikonočne maše na trgu pred baziliko Sv. Petra, ki jo vodi papež. Praznična hrana vključuje pirhe, artičoke, jagnjetino, posebno sladko pecivo v obliki golobice (colomba) in slastna čokoladna jajčka.
Velikonočne navade na Irskem
Irci se na velikonočno nedeljo pridružijo družini in prijateljem na kosilu, kjer tradicionalno zaužijejo jagnjetino, zelenjavo in nadev, po obedu pa se predvsem otroci veselijo velikonočnih pirhov. Veliko Ircev se v velikonočnem času do nedelje zaobljubi postu, nekateri pa se mesu odrekajo že od pepelnične srede. Prav zato je nedeljski obed tako poseben. Jagnje, spomladansko cvetje, pirhi in ptice so na Irskem simbol velike noči. Zelo priljubljena so seveda tudi čokoladna jajčka.
Velikonočne navade v Avstriji
Tudi v Avstriji se nekateri na pepelnično sredo za 40 dni odrečejo uživanju mesa, na veliki petek pa na splošno velja strogi post. Post se v nedeljo zaključi, prekine pa ga tradicionalen velikonočni obed s sladkim pecivom (osterpince), šunko, pirhi in hrenom. Tudi v Avstriji se otroci veselijo daril, pirhov in čokoladnih jajčk, ki jih nosi velikonočni zajček. Enako kot Francozi si tudi Avstrijci podarjajo pecivo v obliki jagenjčkov (osterlamm). Avstrijska velikonočna igra razbijanja pirhov, pri kateri »zmaga« najtrše jajce, pa je dobro poznana tudi med nami.
Velikonočne navade v Braziliji
Ker Brazilija vse počne z velikim bumom, tudi praznovanje velike noči ni izjema. Po državi se odvijajo pasijoni, parade in ples, pred postnim časom pa je v Riu de Janeiru organiziran velik karneval, ki obenem oznanja tudi »slovo« od mesa. Velikonočni prazniki se pričnejo z blagoslovom vejic palme, ki jih običajno tudi prepletejo v obliko križa, črk ali ostalih simbolov. Na cvetno nedeljo prinesejo k maši na blagoslov tudi rastlino macelo, ki jo kasneje uporabljajo v zdravilne namene. Velika noč je v znamenju velikonočnega zajčka, pirhov, velikonočnega peciva in sladkega prigrizka, imenovanega pacoca. Velika noč v Braziliji je veliko praznovanje.
Velikonočne navade na Hrvaškem
Velika noč ima na Hrvaškem zelo velik pomen. V nekaterih pogledih je celo večja od božiča. Spoštovanje velike noči se prične že na pepelnično sredo in traja vse do velikonočnega ponedeljka, v tem času pa se odvije kar nekaj obredov, procesij, kresov in blagoslavljanj. Seveda je prisotna tudi velikonočna hrana, od potice do šunke in pirhov, ki se podarjajo kot darila. Tudi na Hrvaškem otroci radi preizkušajo moč pirhov s tolčenjem.
