Kot je ob predstavitvi povedal Tomaž Jevšnik, tehnični direktor Ocean Orchids, je bilo za sadike vanilije med obiskovalci precej zanimanja, pogosto so kakšen poganjek tudi odtrgali, zato so se odločili, da jim sadike ponudijo. V vanilariju sadika vanilije uspeva v visoki vlagi, kar se kaže v bujni rasti korenin in listov, vanilarij se zaradi tega procesa zarosi in rastlina lahko preživi v razmerah, podobnim njenemu domačem tropskem podnebju.
V normalnih razmerah stanovanja bo rastlina hitro rasla naprej, potrebuje le oporo, saj je vzpenjalka, zraste pa lahko tudi več metrov na leto. V drugem oziroma tretjem letu lahko z malo truda in nekaj sreče pričakujemo tudi cvetove, je pojasnil Jevšnik.
Ideja o prvi plantaži vanilije v Sloveniji je sicer dozorevala več let, leta 2007 pa so v tropskem vrtu v Dobrovniku zasadili prve sadike. Po treh letih so se razveselili prvih cvetov, dodatne nasade so uredili leta 2021, ko so gojenje in predelavo vanilije tudi registrirali in gojenje sadik razširili v ločeni del rastlinjakov.
Vzgoja vanilije v Dobrovniku je ekološko certificirana. Vzpostavljeno je gojenje z uporabo geotermalnega ogrevanja, hkrati pa je poskrbljeno za upoštevanje vseh evropskih standardov socialne pravičnosti, kar je pereč problem gojenja vanilije v tropskih deželah. Trenutno pri njih uspeva 15.000 sadik vanilije, ki bodo del prihodnje plantaže.
Vanilija je v celotni družini orhidej, kamor spada, edina vzpenjalka, v naravi obstaja okoli 100 različnih, sodijo pa med najstarejše in evolucijsko najbolj primitivne rodove znotraj družine orhidej.
Vanilija je druga najdražja začimba, takoj za žafranom. Zanimivo je, da vseh 7000 ton prave vanilije predstavlja le skromnih pet odstotkov vse arome, ki se uporabi in predela v industriji, preostalih 95 odstotkov pa zaseda vanilin, ki ga s kemičnim postopkom umetno izdelujejo iz lignina in nekaterih drugih naravnih substanc, je še povedal Jevšnik. Vanilijo iz tropskega vrta za sladoled uporabljajo na Posestvu Passero.
V tropskem vrtu letos beležijo velik porast obiskovalcev, pred krizo jih je prišlo letno okoli 80.000, letos upajo na številko 60.000, v prihodnjih letih pa spet na predkoronske številke.
Pri projektu gradnje povratne vrtine, za kar je podjetje aprila dobilo dva milijona evrov, končujejo finančno konstrukcijo njihovega dela, prihodnje leto naj bi začeli vrtati, prihodnjo zimo pa že upajo na večje količine vode. Njihov cilj je prenehanje ogrevanja s plinom in s tem tudi manjše obremenjevanje okolja.
V Dobrovniku so se tudi pohvalili, da ob pomoči geotermalne energije v rastlinjakih na štirih hektarjih vzgojijo dva milijona orhidej rodu falenopsis letno. Po zaslugi inovativne in okolju prijazne vzgoje ima njihova orhideja najmanjši ogljični odtis v Evropi.