Foto: Profimedia
Barrie (1860-1937) je po pisanju britanskega The Guardiana prvo različico zgodbe o Petru Panu in Wendy očitno popravil, da bi bila primernejša bralcem ob izidu knjige leta 1911. Pisatelj si ni želel, da bi bil lik Petra Pana razumljen preveč negativno, zato je iz njegovega opisa izbrisal, da je “škratovski deček”, ki Wendy odgovarja “kljubovalno” in skuša biti “bolj prezirljiv kot kadarkoli”.
Urednica nove izdaje Jessica Nelson je dejala, da jo karakterizacija Petra Pana v rokopisu spominja na izvirno različico Frankensteina, v kateri je Mary Shelley to kreaturo prav tako opisala temačneje, z manj človeškimi lastnostmi. Po njenih besedah je Peter Pan iz prve različice zgodbe večji egoist, celo hudobnejši. Pisatelja se ni bilo strah spustiti v polje temačnega, po besedah urednice pa je želel s prvotno različico pokazati, da so otroci lahko tudi ostri.
Prav tako je drugačno ime imela Dežela Nije (Neverland), ki jo je pisatelj izvirno poimenoval Never Never Land (Dežela Nije, Nije). Jessica Nelson je menila, da je želel s prvotnim imenom poudariti, da gre resnično za deželo, ki je odrasli ne bodo nikoli, nikoli mogli obiskati.
Foto: Profimedia
Barrie je Petra Pana najprej predstavil v drami, ki so jo uprizorili leta 1904, leta 1911 pa je dramsko besedilo spremenil v zgodbo, ki še danes navdihuje bralce po vsem svetu. Prva izdaja je bila naslovljena Peter Pan in Wendy, pri kasnejših ponatisih pa je Wendyno ime iz naslova izpadlo.
Urednica je dejala, da izvirni naslov poudarja vlogo Wendy v knjigi, ki sicer ob karizmatičnejšemu liku Petra Pana zbledi, prav tako pa si je želel pisatelj z njenim likom poudariti, kako pomembno vlogo so imele ženske v njegovem življenju. Zgodbo o Petru Panu je namreč navdihnila Sylvia Davies, mati dveh otrok, s katero sta se zbližala, za literaturo pa je Barrieja navdušila njegova mati.
Foto: Profimedia
Rokopis z 282 stranmi je izšel v zgolj 1000 ročno oštevilčenih izdajah pri založbi SP Books. Knjiga stane 140 britanskih funtov, vključuje pa tudi 21 celostranskih ilustracij, ki jih je Gwynedd Hudson ustvarila za redko izdajo kultnega dela iz leta 1930, še navaja The Guardian.
