Foto: Profimedia
Kot so pojasnili, se za nakup z lastno embalažo v večjih poslovalnicah na slovenskem trgu poleg oddelka sadja, zelenjave in oreščkov vedno bolj odpirajo tudi pekovski in delikatesni oddelki ter ribarnice in mesnice.
V podjetju Spar Slovenija denimo omogočajo nakup širšega nabora izdelkov na rinfuzo in prevzem hrane v restavracijah z lastno embalažo, do premikov pa prihaja tudi pri neživilskih podjetjih, DM je tako v lanskem letu vzpostavil prvo polnilnico za detergente. Še hitreje napredujejo manjši trgovci. “Vedno več je zero waste trgovin, ki v celoti izdelke ponujajo brez embalaže in takih, ki tako ponudbo omogočajo vsaj deloma,” so pojasnili v Ekologih brez meja. Glede na karto trgovin, ki so jo vzpostavili na portalu Manj je več, je takih ponudnikov v Sloveniji 128.
Osveščenost okoljsko odgovornih potrošnikov se tako stopnjuje, po drugi strani pa bi se moralo povečati njihovo število. V Mercatorju so tako kupcem na oddelku sadja in zelenjave ponudili vrečke za večkratno uporabo in nakup eko citrusov v rinfuzi, a odziv potrošnikov ni bil tak, kot bi si želeli. V Lidlu Slovenija pa vendarle opažajo, da se vedno več potrošnikov tudi na tem oddelku poslužuje vrečk za večkratno uporabo, so navedli v nevladni organizaciji.
Ob tem so spomnili, da sta organizaciji City to Sea in Friends of the Earth v Združenem kraljestvu lani opravili raziskavo med 2000 anketiranci in ugotovili, da bi imeli radi trije od štirih več možnosti rinfuze. Podoben odstotek anketirancev je poročal o občutkih “tesnobe, frustracije ali brezupnosti” zaradi količine plastične embalaže, ki jo dobijo ob nakupu. 78 odstotkov jih sprejema ukrepe za zmanjšanje plastike za enkratno uporabo, 63 odstotkov pa jih želi narediti več, a naj bi primanjkovalo alternativ. Skoraj dve tretjini menita, da supermarketi in blagovne znamke ne storijo dovolj, da bi strankam ponudili možnosti brez plastike.
Tudi Ekologi brez meja si želijo, da bi spremembe potekale hitreje, da bi si trgovci postavili konkretne cilje za ponovno uporabo, se zanjo odločali pogosteje in proaktivno pristopili k sooblikovanju državnega kavcijskega sistema. Ob svetovnem dnevu rinfuze zato še dodatno spodbujajo uporabo trajne embalaže z možnostjo ponovnega polnjenja.
Odločitev za ponovno uporabo po njihovih ni le okoljsko odgovorna odločitev. “Če bi samo 20 odstotkov plastične embalaže preusmerili v sisteme rinfuze, je to 10 milijard dolarjev vredna poslovna priložnost, ki lahko prihrani tudi milijone ton plastike za enkratno uporabo,” so poudarili.
Ker k detabuizaciji nakupa z lastnimi vrečkami, posodami in drugimi pripomočki najbolj prispevajo pozitivni zgledi, pa okoljske nevladne organizacije z vsega sveta posameznike spodbujajo, da 16. junija na svojih družbenih omrežjih delijo fotografije nakupov in praks uporabe lastne embalaže. Med njimi je tudi uporaba stekleničk in lončkov za večkratno uporabo na pitnikih in v restavracijah.
Svetovni dan rinfuze je na pobudo britanske organizacije City to Sea v 77 državah prvič potekal lani in je dosegel več kot milijardo ljudi.
