Alarmantno poročilo WWF-a »Izhod iz plastične pasti: reševanje Sredozemlja pred plastičnim onesnaženjem«, ki je objavljeno danes, na svetovni dan oceanov, kaže na dramatične posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem na eno od najbolj obiskanih regij na svetu.
Greece:plastics garbage in m Mediterranean Sea/ Photo Milos Bicanski
Z zbiranjem najnovejših podatkov in znanstvenih dokazov o uporabi plastike v Evropi in številnih načinov, kako plastika vpliva na morske ekosisteme, poročilo ponuja izčrpen načrt ključnih ukrepov, ki jih morajo institucije, podjetja in državljani sprejeti, da preprečijo prehajanje plastičnih odpadkov v morje.
»Vplivi plastičnega onesnaženja na Sredozemlju se čutijo po vsem svetu in povzročajo resno škodo naravi in človekovemu zdravju. Če se plastično onesnaževanje še poveča, predstavlja resno grožnjo globalnemu ugledu sredozemskega območja kot vrhunske turistične destinacije in bo ogrozilo kakovost ribiških proizvodov, s čimer bo ogrozilo lokalne skupnosti, ki so odvisne od teh sektorjev. Problem plastike je tudi simptom poslabšanja zdravja Sredozemskega morja in mora služiti kot poziv k konkretni akciji,« je dejal John Tanzer, vodja programa za zaščito morja in oceanov v WWF International.
Loggerhead turtle (Caretta caretta) trapped in a drifting abandoned net, Mediterranean Sea.
Danes izdelki iz plastike predstavljajo kar 95 odstotkov vseh odpadkov, ki plavajo po Sredozemskem morju ali ležijo na plažah. Večina plastičnih odpadkov v morju prihaja iz Turčije in Španije, sledijo jim Italija, Egipt in Francija. Zaradi povečanega turizma se količina morskih odpadkov vsako poletje poveča za kar 40 odstotkov.
Makroplastika, veliki delci plastike, poškoduje, zaduši in pogosto ubije morske živali, vključno z zavarovanimi in ogroženimi vrstami, kot so morske želve in sredozemska medvedka. A mikroplastika, manjši in tihi ubijalec, je dosegla rekordne ravni koncentracije, ki znašajo kar 1,25 milijona delcev na kvadratni kilometer Sredozemskega morja, kar je skoraj štirikrat več kot koncentracija plastike v »plastičnem otoku« v Severnem Tihem oceanu. S tem, ko vstopajo v prehranjevalno verigo, fragmenti mikroplastike ogrožajo vse več živali, kot tudi ljudi.
»Ne smemo dopustiti, da se Sredozemlje utopi v plastiki. Ukrepe za zmanjšanje porabe plastike in boljše ravnanje z njo po uporabi moramo sprejeti v celotni verigi proizvodnje, da bi ubranili naše morje od vseprisotne plastike,« je poudaril Mosor Prvan iz WWF Adria.
Od 27 milijonov ton plastičnih odpadkov, proizvedenih vsako leto v Evropi [1], se le ena tretjina reciklira. Polovica plastičnih odpadkov v Italiji, Franciji in Španiji konča na odlagališčih. Reciklirana plastika pa trenutno znaša le šest odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi.
WWF poziva vlade, podjetja in posameznike, da sprejmejo vrsto ukrepov za zmanjšanje plastičnega onesnaženja v mestih, obalnih in morskih središčih na Sredozemlju ter na globalni ravni.
To vključuje:
– sprejetje zakonsko zavezujočega mednarodnega sporazuma o odstranjevanju plastičnih odpadkov iz morja;
– podpiranje močnih nacionalnih ciljev za doseganje 100 odstotkov recikliranih in obnovljivih plastičnih odpadkov do leta 2030;
– nacionalne prepovedi za enkratne plastične predmete, kot so vrečke;
– poziv podjetjem, da vlagajo v inovacije in oblikovanje v smeri učinkovitejše in bolj trajnostne uporabe plastike.
»Plastično onesnaženje je prevelik problem, da bi ga lahko rešil samo en kontinent, ena vlada ali samo industrijski sektor. Samo, če bomo delovali skupaj, lahko osvobodimo oceane, morja in reke neuporabne plastike,« je zaključil Mosor Prvan.
[1] Evropa se nanaša na: EU-28, Norveško in Švico.
