Foto: Profimedia
Namen projekta Hrana ni za tjavendan, ki je še šesto leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani, je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o količini hrane, ki jo zavržemo, ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. Otroci in mentorji so v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane, so danes sporočili iz programa Ekošola.
V projekt so se letos, še bolj kot sicer, v času šolanja na daljavo vključili tudi drugi družinski člani. “Izvedbo letošnjega projekta je v določeni meri zaznamovala epidemija, kar je sodelujočim dalo priložnost, da so znanje, ki so ga pridobili, hitro prenesli v prakso v domačem okolju. V času, ko je bil naš dostop do trgovin z živili omejen, smo še bolj spoznali, kako pomembno je vsako živilo porabiti v največji meri,” je poudaril nacionalni koordinator Ekošole Gregor Cerar.
Otroci so sodelovali tudi v natečaju Reciklirana kuharija ter ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Skupaj z mentorji so skupno ustvarili kar 112 domiselnih receptov. Najboljših 12 receptov je zbranih v novi knjižici, ki je na voljo na povezavi: https://www.boljsi-svet.si/reciklirana-kuharija-5/.
Knjižica z recepti iz recikliranih sestavin je namenjena gospodinjstvom, ki se vsakodnevno srečujejo z vprašanji, kam s preostanki hrane, kako jo shraniti, da se predčasno ne pokvari, in kako zmanjšati količino zavržene hrane. Povprečen Slovenec namreč zavrže kar tretjino kupljene hrane, od tega pa je skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano zmanjšali. Skupaj z idejami in nasveti iz knjižice se bo tega izziva lažje lotiti, so zapisali.
V EU na letni ravni ustvarimo okoli 180 kilogramov zavržene hrane na prebivalca. Podatki o količini zavržene hrane so v Sloveniji boljši od evropskega povprečja, a še zdaleč niso vzpodbudni. Z odgovornejšim ravnanjem vsakega posameznika lahko te številke zmanjšamo. Da bi v problematiko vključili širšo skupino ljudi, bodo 24. aprila prihodnje leto zaznamovali tudi slovenski dan zavržene hrane, ki naj bi postal stalnica v slovenskem koledarju, so še dodali v Ekošoli.
