Beneški karneval ima burno zgodovino (Photoxpress)
Razuzdanost pripeljala do prepovednih zakonov
Čeprav je bil namen beneških karnevalov od nekdaj zabava, pa so morali obveljati tudi nekakšni predpisi in pravila, saj je zavoljo zakritega obraza vedno obstajala velika nevarnost priložnostne razuzdanosti. Dokument, ki je izšel leta 1268, vsebuje kar nekaj prepovedi, ki pričajo o tem, da so bili zamaskirani ljudje včasih res malce preveč poredni. Moškim pod maskami je dokument namreč prepovedal metanje »jajc«, napolnjenih s parfumom, na dame. Senat je uveljavil zakone, ki so tudi preprečevali maskam, da bi se sprehajale po ulicah ponoči, moškim z ženskimi maskami pa so celo prepovedali vstop v cerkev, da se ne bi tam nespodobno vedli. Ker so si ljudje pod maskami očitno kar pogosto privoščili kako nagajivo ali razuzdano zabavo, je sčasoma v veljavo prišel tudi dokument, ki je zapovedoval nošnjo mask le v času karnevala in ob uradnih sprejemih. Maske so doživele tudi prepoved nošnja v igralnicah, na verskih obredih in v času posta, še vedno pa so bile za ženske, v imenu »družinske časti«, zapovedane v gledališčih.
Kršenje pravil je bilo strogo kaznovano
Uveljavljene zakonike glede mask je bilo seveda potrebno upoštevati in Benečani so imeli za to kar dobro motivacijo, saj so kršenju sledile zelo stroge sankcije, med katerimi je bilo tudi javno ponižanje. Poleg zaporne kazni je bila uveljavljena tudi denarna kazen, ženske pa so javno osramotili s pretepanjem na ulici in vezanjem na sramotilni steber, kjer si jih je lahko ogledal ter se jim rogal vsak mimoidoči. Prostitutke niso smele nositi mask v javnosti.
Blišč karnevala od 12. do 18. stoletja
Beneški karneval je bil od nekdaj obdobje glasne zabave in veseljačenja, ki je privabljal pozornost tako revnih kot tudi najbogatejših slojev. Poleg naprave, ki je sprožala ognjemet, je bila tu še človeška piramida, imenovana moč Herkula (forze d’Ercole), ulice so krasile prečudovite in bogate ženske maske, od nedavnega pa so ponovno obudili tudi tako imenovan »angelski let« oziroma »let grlice«, pri katerem nad glavami tisočih obiskovalcev »poleti« pogumna maska. Ta obred je bil dolgo let pozabljen, saj se je leta 1759 na takšnem letu smrtno poškodoval akrobat, ki so ga kasneje nadomestili z mehansko golobico.
Prepoved beneškega karnevala in ponovna obuditev
Zaton Beneške republike je pomenil tudi opustitev karnevalskega veseljačenja. Ko je leta 1797 mesto zavzel Napoleon, se je s podpisom sporazuma Campo Formio med drugim zaključila tudi tradicija pisanega beneškega karnevala. Kasneje so se zabave večinoma nadaljevale znotraj palač, o beneškem karnevalu pa ni najti nobenih zapisov. Tudi mnoge druge oblasti so karneval prepovedovale, med njimi tudi Mussolini. Ponovno so ga obudili šele umetniki leta 1979, danes pa ga vsako leto načrtujejo in promovirajo različne institucije, ki sodelujejo z organizatorji tega neverjetnega letnega karnevala.
Vzdušje na beneškem karnevalu
Če se boste udeležili beneškega karnevala, se boste znašli v nepopisni gneči turistov, obiskovalcev in seveda razkošnih mask, ki pa so vse prej kot na prvo žogo. Zamaskirani Benečani se osupljivo vživijo v svojo vlogo in zelo pazijo na svoje kostume, saj nekateri zanje odštejejo tudi do nekaj tisoč evrov. Medtem ko se nekaterih mask in kostumov ne boste smeli niti dotakniti, se bodo druge z vami objele in slikale. Med maskami boste videli tako tiste s prijaznim izrazom kot tudi tiste, ki vam bodo pognale mravljince po telesu. Domov si lahko odnesete tudi prekrasne spominke, saj so skorajda v vsaki trafiki in na vsakem koraku na voljo spominki v obliki beneških mask različnih velikosti.
