Foto: Profimedia
“Dokler se vrh države ukvarja le z epidemijo virusa, bo druga brez nadzora rasla; brez resnega obvladovanja tudi do primerov izločanja, nasilja in panike,” je poudaril. Ključna napaka, ki jo vidi pri ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ni povezana z njunim odzivanjem na širjenje novega koronavirusa, saj verjame, da delata po svojih najboljših močeh in si zaslužita podporo.
“Težavo vidim, ker očitno ne razumejo, da širjenje virusa spremlja, včasih pa gre korak pred njo, epidemija anksioznosti. Pri njej zagotovila ‘ne bodite anksiozni’ ne pomagajo,” je opozoril. Pojasnil je, da je eden od ključnih virov tesnobe povezan z občutkom izgube nadzora nad situacijo. Virusa namreč ne vidimo, je pa očitno vsepovsod naokrog. Ne vemo, kje se mu lahko skrijemo, in kje nismo varni pred njim.
“Ena od nujnih stvari, da skupnost ostane kohezivna in ne razpade na krdelo plemen in posameznikov, ki se bodo prej ali slej začeli sovražno vesti do vsakogar, v katerem bi lahko prepoznali vir nevarnosti, je kompenzacija izgube osebnega nadzora nad situacijo in življenjem z zunanjim nadzorom. Tesnobo ljudi v tem trenutku lahko najbolj učinkovito blaži občutek zaupanja, da imajo tisti, ki vodijo zadeve, stvari pod nadzorom,” je zapisal.
Kot ugotavlja psiholog Musek Lešnik, del ljudi izgubo nadzora nad sedanjostjo kompenzira s prizadevanjem za nadzorovanje prihodnosti, češ ‘treba se je pripraviti’. Ljudje, ki kopičijo zaloge, po njegovih besedah “niso norci ali blazneži, pač pa tisti med nami, ki na ta način uravnavajo stopnjo notranje tesnobe na obvladljivo raven”.
Del ljudi izgubo nadzora in anksioznost kompenzira z obrambnim sprožanjem zanikanja, češ ‘vse skupaj je manj kot navadna gripa’, ‘mlajši niso ogroženi’. Tretji pa po njegovih besedah tesnobo kompenzirajo “z zaupanjem v zunanji nadzor, oziroma z zaupanjem v to, da tisti, ki vodijo boj proti virusu, vedo kaj počnejo, so v svojem boju uspešni in bodo zmogli preprečiti najhujše”.
Kako zdravo bo katerakoli skupnost šla čez trenutno preizkušnjo, bo po njegovem mnenju v veliki meri odvisno od ravnovesja med temi skupinami. “Če bo prvih preveč, bodo praznili trgovine, sprožili resno paniko in širili virus. Če bo drugih preveč, bodo brez zadržkov hodili naokrog, ignorirali priporočila stroke in širili virus. Ključna reč je torej ohraniti čim večji delež populacije v tretji skupini, ali še bolje – ga večati,” je dodal.
To pa lahko oblast po njegovem mnenju doseže samo na en način: “Populacija jo mora prepoznati kot kompetentno, strokovno, občutljivo do te mere, da tem ljudem zaupa. Ljudje preprosto rabijo občutek, da je del nadzora, ki so ga izgubili, prevzel nekdo drug, ki mu lahko zaupajo. Ključ do zaupanja je pa kompetentnost, odločenost, preudarnost, iskrenost, odkritost. En od najbolj osnovnih pogojev so odkrite informacije.”
Prepričan je, da bilo treba skupino, ki odloča o ukrepih in načinih komuniciranja z javnostjo, okrepiti z ljudmi, ki razumejo psihologijo in mehanizme širjenja ter obvladovanja tesnobe v populaciji. Kot je poudaril, bi bilo veliko boljše, če bi to storili že pred časom, in to ne samo za preprečevanje anksioznosti, širjenja predsodkov, sovražnosti, temveč tudi za boljše obvladovanje epidemije koronavirusa.
“Sovražnosti do drugačnih in okuženih bomo vsak dan videli vse več – razen če se bodo tisti, ki v tem trenutku vodijo igro, začeli enako resno kot s koronavirusom ukvarjati tudi z epidemijo tesnobe. In pri tej so v tem trenutku izgubili veliko več časa,” je še opozoril.
Musek Lešnik sicer od leta 2010 predava predmete s področja obče psihologije na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze na Primorskem, kjer od leta 2018 tudi vodi Center za pozitivno psihologijo.
