Foto: Profimedia
Tokrat se večinoma vračajo vsaj v okrnjeni obliki, vendar pa organizatorji zahtevajo izpolnjevanje enega od pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
V dvorcu Rakičan pri Murski Soboti bo dvodnevna prireditev s srednjeveškim in čarovniškim programom potekala danes in v soboto. Srednjeveški interaktivni program bo denimo predstavljal vsakdanje življenje v srednjem veku. V okviru čarovniškega programa bodo pripravili čarovniške predstave in otroške čarovniške delavnice, otroci pa si bodo lahko tudi poslikali obraz. V obeh dnevih napovedujejo prižig grmade s predstavo, pozno v noč pa bo odmevala glasba različnih nastopajočih glasbenih skupin.
Blejski grad v nedeljo vabi na grajsko matinejo srednjeveških zombijev. Prireditev bo potekala krožno s spodnje terase na zgornjo, na poti pa bodo navzoči srečevali različne srednjeveške prikazni in zombije. Zaradi epidemioloških razmer to ne bo tradicionalna prireditev ob noči čarovnic iz prejšnjih letih, vendar pa bodo na gradu spustili tamkajšnje srednjeveške zombije na plano, da bi se lahko vsaj malo podružili z njimi.
V ljubljanskem živalskem vrtu se čarovniški dnevi vrstijo že od 22. oktobra. Še vse do nedelje bo na brezplačnih delavnicah mogoče spoznavati čudežne lastnosti živali. Navzoči se na njih čudijo nenavadnemu oglašanju živali, spoznavajo človeku nevidna živalska sporočila in ugotavljajo, od katere živali so določene sledi, zobje, dlaka in perje.
V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana v nedeljo popoldne vabijo na noč črnih mačk, ko bodo potekali vodeni ogledi po njihovih čarobnih novih prostorih. Za najmlajše bodo pripravili delavnice, na katerih bodo s pomočjo iger razbijali mite o črnih mačkah. Ogledi in posvojitve mačk in psov bodo na ta dan možne od 13. pa vse do 19. ure.
V koruznem labirintu Krtina v kraju Krtina blizu Ljubljane so noč čarovnic raztegnili kar na cel teden. Obiskovalce vse do nedelje na vseh 14 zabavno poučnih točkah čakajo čarovnice, okostnjaki, duhovi, umetniško oblikovane buče in še marsikaj zabavnega in strašljivega.
Noč čarovnic smo v Sloveniji že vzeli za svojo. K temu je precej pripomoglo tudi to, da z njo sovpadajo jesenske počitnice, ko imajo otroci in njihovi starši več časa za sodelovanje na različnih delavnicah in prireditvah. Kot praznik, ki smo ga po osamosvojitvi Slovenije začeli prevzemati od zahodnoevropskih držav in ZDA, zanima tudi raziskovalce.
“Če želijo ljudje sprejeti določene praznike, se temu ni mogoče upreti, saj gre za globalizacijo,” je za STA dejal Dan Podjed z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. Sam nima nič proti praznikom, ki smo jih spoznali po osamosvojitvi Slovenije, pa naj gre za noč čarovnic ali valentinovo. Moti pa ga njihova komercializacija, ko kupujemo več, kot potrebujemo. Morda bi bilo po njegovi oceni bolje, da razmišljamo ekološko in ne trošimo preveč.
Noč čarovnic ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih. Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva, ki so ga začeli prevzemati v 4. stoletju, prekril halloween, kar je skrajšana oblika za “all hallows’ eve” oz. za predvečer dneva vseh svetnikov. V ZDA so ga prenesli prav angleški izseljenci.
