(Photoxpress)
Zakaj ureznine s papirjem tako skelijo?
Ureznine s papirjem zapečejo tako nenadno in ostro, da jih ni možno spregledati. Takoj, ko se zgodijo, jih intenzivno začutimo, bolijo pa še kar nekaj časa po nesrečnem dogodku. Sigurno si jo kdaj v življenju utrpel tudi sam. Pa si se kdaj vprašal, zakaj prav ta majhna praskica tako močno zapeče? Za takšno bolečino sta pravzaprav delno odgovorna oba, tako papir kot tudi prst.
Naši prsti so zelo občutljivi na bolečino
Ker jih uporabljamo za tipanje, prijeme ter za takšne in drugačne dotike, so naši prsti prekriti z izjemno velikim številom nocireceptorjev. To so senzorični oziroma čutilni receptorji, ki so del živčnega sistema, in se odzivajo na poškodbe tkiva, kar vodi k občutku bolečine. Prav zaradi njih je koža na naših prstih tako zelo občutljiva in temu primerno vsako poškodbo tkiva na prstih, sploh na blazinicah, občutimo tako intenzivno.
Oster rob papirja naredi odprto ranico
Čeprav na videz nedolžen, papir lahko v bližini prstov deluje kot prava bojna sekira. Robovi so dovolj ostri, da razparajo kožo, vendar je papir sam po sebi vseeno dovolj top, da ne naredi čistega reza. Papir v kožo zareže kot topa, nazobčana žaga. Ne zareže globoko, vendar to stvari le še poslabša, saj ostane pri površju, kjer so zbrani nocireceptorji, ki po živčevju pošljejo najbolj ostro vrsto bolečine. Ranica, ki nastane, ni globoka, zato ne krvavi pretirano in se ne strdi nazaj v krasto, ampak ostane odprta, kar živčne končiče izpostavi zraku za relativno dolgo časa.
