Foto: Profimedia
Omejitve pri obiskovanju pokopališč in izvedbi verskih obredov naj ne bi predstavljale večjih težav, saj lahko ljudje mislijo na rajne in verniki molijo zanje sami pri sebi, je ob tem za STA ocenil filozof Lenart Škof.
Tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore je na novinarski konferenci v sredo prosil, da se izognemo vsakršnemu druženju, obiskovanju drugih gospodinjstev in prečkanju meja svoje občine. “Ne pozabimo tudi na globoko ukoreninjeno molitev rožnih vencev za pokojne v krogu družine v večeru praznika vseh svetih. Letošnje razmere nas vabijo, da to pobožnost poživimo,” je izpostavil.
Grobovi vseeno urejeni, druženje preneseno na videokonferenčna orodja
Vodja katedre za etnologijo Slovencev ljubljanske filozofske fakultete Mateja Habinc ob tem opaža, da ljudje kljub temu, da na sam praznik ne bo množičnega zbiranja na pokopališčih, zelo skrbno urejajo grobove in jim ni vseeno, ali so na njih rože in koliko jih je. Tako sama nima občutka, da bi bili grobovi zaradi omejitev manj okrašeni, še posebej ne na manjših podeželskih pokopališčih. Strinja pa se, da obstaja razlika med manjšimi podeželskimi pokopališči in pokopališči večjih mest.
Dan spomina na mrtve pa je bil tradicionalno, tudi ker je šlo za dela prost dan, še priložnost za druženja sorodnikov in prijateljev, ki so se zbrali najprej ob grobovih, nato pa še doma. Druženja letos ne bo. Habinčeva pa pričakuje, da si bodo tisti, ki bodo imeli to možnost, sporočili pozdrave s pomočjo raznih platform za video klice. “Že za veliko noč so se nekateri za izmenjavo pozdravov pozoomirali,” je spomnila.
Po njenih besedah bodo namreč vedno obstajali obvodi omejitev, tudi obvodi za obeleževanje različnih praznikov, pa najsi gre za praznike koledarskega leta ali življenjskega cikla.
A če bodo omejevalni ukrepi zelo vplivali na tradicionalno obiskovanje in druženje, se nekaterih drugih značilnosti praznika po njenih besedah ne bodo dotaknili. Tako bo praznična hrana lahko ostala takšna, kot smo je navajeni ob tej priložnosti sicer. Za zahodno Dolenjsko je denimo značilno, da za kosilo ob 1. novembru skuhajo govejo juho, sledi hod, ki je sestavljen iz mesa, morda ocvrti svinjski zrezki ali ocvrt piščanec, praženega krompirja in zelene solate, za posladek pa postrežejo domače piškote ali celo potico.
Zaskrbljujoča nevarnost t. i. suspenza etike
Ob 1. novembru je v javnosti pogosteje kot sicer navzoče tudi razmišljanje o smrti in odnosu do nje. Ob vsakodnevnem poročanju o obolelih in umrlih za covidom-19 ter strogih omejevalnih ukrepih pa vprašanje smrti odpira nova, tudi etična vprašanja.
Po oceni filozofa Škofa tako obstaja nevarnost, da bi v času epidemije, “ki je nervozen čas in poln hitro spreminjajočih se ukrepov”, prikradla misel o začasnem suspendiranju določenega dela etike. V aktualnih razmerah je po njegovi oceni mogoče, da se “prestopi kakšna meja, ki se ne bi smela prestopiti”.
Škof, ki je predstojnik Inštituta za filozofske študije Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, etiko razume kot sistem filtrov, ki so nameščeni v nas in našem pogledu na svet. Po njegovih besedah je med najbolj temeljnimi filtri, ki ga nikoli ne smemo preslišati, svetost življenja in posvečenost mrtvih oz. tisto, kar umrlim zagotavlja, da se od njih poslovimo s pogrebnimi rituali.
“Paziti moramo, da ne bi prihajalo do podobnih primerov kot v prvem valu epidemije, ko starši niso mogli biti navzoči ob hudo bolnem otroku in svojci ne ob bolnem ali celo umirajočem bližnjem, pogrebi pa niso bili več povezani s pogrebnimi rituali,” je posvaril.
Po njegovem mnenju je pomembno zavarovati pogrebne običaje ter vse tiste, ki so v času epidemije najbolj ranljivi. “To vprašanje pa varuje samo najvišja etika nenapisanih etičnih zakonov, ki so celo pred vsako etiko, pred vsako ideologijo, vsako filozofijo, vsako teologijo, vsako religijo. So nenapisani, prastari,” je izpostavil.
Pri tem je dodal besede francoskega filozofa Remija Braguea: “So kakor izvorni in jih ni mogoče izpeljati iz ničesar drugega, ker nimajo začetka”. “Nihče si jih ne more prisvojiti, niti država z nekimi izrednimi razmerami ne,” je pojasnil Škof.
