Oblikovala se je rodila kot Vivienne Isabel Swire v majhni angleški vasi Tintwistle. Kot najstnica se je z družino preselila v bližino Londona in se vpisala na umetniško šolo v okviru westminstrske univerze, ki pa jo je kmalu zapustila, ker si ni predstavljala, kako bi se lahko preživljala v svetu mode. Zato si je izbrala poklic osnovnošolske učiteljice.
Priimek Westwood je prevzela od svojega prvega moža, Dereka Westwooda, s katerim pa se je kmalu razšla. Njena velika ljubezen je bil Malcolm McLaren, ki je bil menedžer skupine Sex Pistols. Z njim je zasnovala obleke, ki so jih nosili člani benda. V modo sta vnašala varnostne zaponke, britvice in verige. S tem sta želela ljudi šokirati in izzvati reakcijo, obenem pa tudi spodbuditi spremembe. V sredini 80. let minulega stoletja se je posvetila svoji znamki, ki jo je zaznamovala s parodijo višjega družbenega sloja.
Je tudi borka za človekove pravice in politična aktivistka. Leta 1989 je bila na naslovnici revije Tatler oblečena kot takratna predsednica vlade Margaret Thatcher. Obleka, ki jo je nosila, je bila naročena za premierko, ki pa je ni prevzela. Na naslovnici je pisalo: “Ta ženska je bila nekoč punkerica.” Britanski časnik The Guardian je naslovnico ocenil za najboljšo britansko naslovnico.
Pred 15 leti je želela poskrbeti tudi za oblačenje nemške kanclerke Angele Merkel. “Če želi gospa Merkel nositi znamko Westwood, ji lahko obljubim, da bom oblikovala takšne obleke, v katerih bo videti elegantna,” je poudarila.
Viviene Westwood, ki je z britansko skupino Liberty oblikovala kolekcijo majic in otroških oblačil s sloganom: Nisem terorist, prosim, ne me aretirati, je bila tudi podpornica Juliana Assanga, za katerega je večkrat posredovala.
Pri 66. letih ji je princ Charlesa podelil naziv dame. Na slovesnost v Buckinghamski palači je prišla oranžno pobarvanih las, v črni obleki, okrašeni s številnimi značkami in z malimi rogovi na glavi, v stilu, kot je pojasnila, urbane gverile. Na vprašanje novinarja, ali je tudi tokrat prišla brez spodnjega perila kot leta 1992, ko je od kraljice Elizabete II. prejela odlikovanje reda britanskega imperija, pa je odvrnila, da ga nikoli ne nosi.