Sredstva za mehčanje vode so na dolgi rok draga, poleg tega pa so tudi neprijazna okolju. (PhotoXpress)
Da pralni stroj bo dlje živel …
Vse dobro poznate reklamo, v kateri v nadležnem večglasju zapojejo kitico »Da pralni stroj bo dlje živel, dodaj Calogn«. Reklama nas opozarja, da se bo zaradi vodnega kamna, ki se nalaga na grelcu, naš pralni stroj slej kot prej pokvaril. To nočno moro vsake gospodinje pa lahko reši le uporaba Calgona oziroma katerega drugega mehčalca vode. Koliko je v vsem tem resnice, sta v svoji raziskovalni nalogi preverjali učenki osnovne šole Livada, ki sta si za dobro opravljeno raziskavo prislužili tudi republiško priznanje za mlade raziskovalce. Predstavljamo njune ugotovitve.
Kaj pomeni, da je voda trda?
Voda, ki se nahaja v naravi, je sestavljena iz različnih raztopljenih snovi, količina katerih je odvisna od območja izvira ter od sestave podlage, po kateri voda teče. Prav te raztopljene mineralne snovi (predvsem kalcijeve in magnezijeve snovi) pa določajo trdoto vode. Več kot je v vodi raztopljenih mineralov, trša je voda. Trdoto vode merimo v nemških ali francoskih trdotnih stopinjah, in sicer nemška stopinja (°dH), ki je pri nas pogosteje v uporabi, pomeni količino kalcijevega oksida v litru vode (1°dH = 10 mg CaO v 1000 ml vode).
Za pitje velja, da ljudje raje pijemo trdo vodo, ker naj bi bila ta okusnejša in človeka bolj odžeja. Prav tako je trda voda bolj priporočljiva za organizem zaradi večje vsebnosti mineralov. Obratno pa velja za gospodinjsko uporabo trde vode. Ta namreč nanaša apnenčaste obloge v kotlih in grelnikih, vodovodnih ceveh, na grelcih gospodinjskih aparatov ter posledično povečuje porabo energije.
Trda voda v Sloveniji
Voda po Sloveniji je večinoma srednje trda. Najtršo vodo imajo na Štajerskem, trda pa je tudi v kraškem svetu in na območju Alp ter Dinarske planote. Z najmehkejšo vodo razpolagajo na Goričkem, v Prekmurju in na Dolenjskem pod Gorjanci. Prav zaradi velikih razlik v trdoti vode na posameznih območjih uporaba sredstev za mehčanje vode ni enako smiselna povsod po Sloveniji oziroma je celo nepotrebna. Kljub temu pa se reklama za njih predvaja v gospodinjstvih po celotni državi.
Zanimive ugotovitve
Učenki sta, na podlagi izvedenih anket in poizkusov, prišli do številnih zanimivih ugotovitev:
–Izločanje apnenca je močnejše pri višji temperaturi. V praksi prevladuje pranje pri nižji temperaturi, ko se vodni kamen na grelcih nabira manj intenzivno, zato je smiselno dodati sredstvo za mehčanje le, če peremo pri visoki temperaturi.
–Mehčalo za vodo uporablja zgolj četrtina anketiranih gospodinjstev. Zaradi vodnega kamna so morali zamenjati grelec zgolj v dveh od anketiranih gospodinjstev, enkrat po treh in drugič po petnajstih letih uporabe stroja. Iz tega lahko sklepamo, da se grelec le redko pokvari, ne glede na to, kako pogosta so pranja in ali peremo pri visoki temperaturi ali ne.
–Velik napredek na področju pralnih strojev. V zadnjih letih naj bi bilo zaradi tehnične izboljšave precej manj okvar grelcev v garancijski dobi; zaradi nabiranja vodnega kamna se zgodi približno 1 odstotek okvar (prej 20 %).
–Proti vodnemu kamnu kar z kisom. V Gorenju svetujejo, da za preprečevanje nastajanja apnenčastih oblog pri pranju pri višji temperaturi (60 °C in več) v stroj dodamo 1 do 1,5 decilitra kisa za vlaganje. Ta seveda ne škoduje naravi in živim bitjem, kar za kemična sredstva ne moremo trditi.
Neekonomična uporaba sredstev za mehčanje vode
Učenki sta s preprostim izračunom ugotovili, da se nakup in uporaba različnih sredstev za mehčanje vode pravzaprav ne splača. Pri izračunu stroškov za mehčanje vode pri pranju perila sta upoštevali, da v družini v povprečju mesečno perejo 18-krat (štiri do petkrat tedensko). Pri vsakem pranju naj bi po navodilih proizvajalcev dodali sredstvo za mehčanje vode. Za lažji izračun sta izbrali kar tablete za mehčanje vode. V enem zavitku, ki stane 3,98 evra je 18 tablet, kar pomeni na leto 47,76 evrov. Upoštevajoč cene grelca (po podatkih servisne službe stane 11 evrov) in stroškov zamenjave (39,60 evrov), bi morali za zamenjave grelca odšteti nekaj več kot 50 evrov. Če upoštevamo še njegovo življenjsko dobo (okrog 8 let,) ugotovim, da redna uporaba sredstev za mehčanje vode še zdaleč ni ekonomična.
