Zaradi tradicije na Islandiji dve tretjini knjig izdajo v novembru in decembru. Več sto novih naslov se v tem času znajde v knjigarnah in trgovinah, običajno po znižanih ali akcijskih cenah. Prodaja knjig je v tem obdobju tako visoka, da je od teh dveh mesecev odvisno preživetje založnikov.
Na božični večer si Islandci običajno izmenjajo knjige in preživijo večer ob branju. Morda ob kaminu, kjer berejo zadnji kriminalni roman Arnaldurja Indridasona, ki je zadnja dva desetletja na vrhu prodajne lestvice knjig v svoji domovini.
“Literatura je zelo pomembna na Islandiji in je vrsta umetnosti, s katero se lahko vsi povežejo,” je za AFP dejala umetnica in mama dveh otrok Sigrun Hrolfsdottir.
Vsako leto na islandske domove pred prazniki dostavijo brezplačen 80-stranski katalog romanov, poezije, otroških in drugih knjig. Letošnji katalog obsega 842 novih izdaj. Skoraj sedem od deset Islandcev za božično darilo kupi najmanj eno knjigo.
Islandska literarna tradicija se je rodila pred koli 900 leti z znamenitimi sagami, ki opisujejo dogodke iz 10. in 11. stoletja. Zgodbe, ki so jih zapisali v 13. stoletju, se osredotočajo na zgodovino, predvsem družinsko, ter odražajo skrbi in konflikte takratnih ljudi.
Jolabokaflod se je oblikoval ob koncu druge svetovne vojne, ko je bil uvoz v revno državo zelo omejen, a je papir ostal dostopen. Takrat so knjige postale najbolj priljubljeno božično darilo.