Foto: Martin Lipovšek facebook
Martin Lipovšek je magistrski študent filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za magistersko nalogo raziskuje humanistični vidik razvijajočih se znanosti in tehnologij podaljševanja življenja. V prostem času je napisal že številne poljudnoznanstvene članke na temo podaljševanja življenja, pripravlja pa tudi predavanja o tem po Sloveniji.
Ljudem na vaših predavanjih zastavite vprašanje, če bi imeli možnost, ali bi želeli podaljšati svoje življenje. Govorite le o podaljševanju ali o nesmrtnosti?
Na svojih predavanjih govorim o podaljševanju življenja, ker je to nekaj kar je realistično in se nam bliža. Beseda nesmrtnost pa je problematična, ker s seboj nosi ves religiozen in literarni kontekst. Nadalje tudi, če bi poznali zdravila za vse bolezni in se ne bi več biološko starali, bi še vedno lahko umrli zaradi nesreč.
Je več takih, ki si tega želijo, ali takih, ki temu nasprotujejo?
Na svojih predavanjih vidim, da so mnenja ljudi mešana. Mislim, da je eden od razlogov za to tudi dejstvo, da tehnologije podaljševanja življenja še niso razvite. Ko pa bodo splošno dostopne, predvidevam, da bodo ljudje bolj navdušeni nad to idejo. Vsekakor pa ljudje bolj podpirajo normalno podaljševanje življenja – torej podaljšanje za nekaj zdravih dodatnih desetletij – kot radikalne oblike in vizije podaljševanja življenja.
V življenju imamo lahko tudi načrte, ki so uresničljivi le, če živimo dlje
Kaj so najpogostejši argumenti tistih, ki si želijo živeti dlje oziroma večno?
Najprepričljivejši argument se mi zdi enostavno opažanje, da je življenje preprosto čudovito. Zato ga je vredno živeti in to čim dlje. Svet je tako velik, toliko je še stvari za raziskati, zanimivih ljudi za spoznati ter mnogo je dejavnosti, ki bi jih bilo vredno početi. Vse to je dragoceno in z daljšim življenjem bi izkusili več in bolj raznoliko kot s kratkim. V življenju imamo lahko tudi načrte, ki so uresničljivi le, če živimo dlje. Seveda je očiten tudi argument, da je smrt nekaj slabega in nezaželenega.
In kaj so najpogostejši argumenti tistih, ki si tega ne želijo?
Ljudje imajo različne pomisleke. Na primer, da bi se v dolgem življenju dolgočasili. Nato, da bi s tem škodovali družbi, ker bi povzročili prenaseljenost ali bi jemali možnosti prihodnjim generacijam. Nekateri ljudje pa preprosto pravijo, da so živeli dovolj in jim ni do podaljševanja življenja. Sam mislim, da je treba tudi tovrstne argumente vzeti resno in spoštovati.
Kdo so ljudje, ki pridejo na vaša predavanja?
Večinoma pridejo na predavanja ljudje, ki se jim zdi ta futuristična tema zanimiva. Ja, ljudje so radovedni, kako se znanost in tehnologija razvijata. Mnogo poslušalcev v knjižnicah je upokojencev. Ko sem predaval na fakulteti, pa so bili seveda sami študenti…
Bi si življenje radi podaljšali ljudje, ki se bojijo staranja, ljudje, ki imajo radi svoje življenje in ga želijo večno uživati, ali so to ljudje, ki se bojijo smrti?
Do neke mere gresta ljubezen do življenja in odpor do smrti z roko v roki. Komur je življenje nekaj dragocenega, mu je tudi smrt nekaj slabega, ker človeka oropa življenja. Vendar za normalno podaljševanje življenja ni nujno, da imamo močne nazore o življenju in smrti. Dovolj je, da si želimo, da bi pri devetdesetih še vedno lahko plesali in hodili v gore, ne pa da bi bili bolni v domu za ostarele. Ni stvar v tem, da bi se bali staranja samega, temveč se lahko bojimo, da bomo trpeli, bili bolni in onemogli.
Foto: Profimedia
Prvi korak je zdravo življenje
Kot ste povedali prej, na vaših predavanjih govorite tudi o delu dr. Aubreyja de Greya, ki je identificiral in dal predloge za popravo sedmih vrst škode, ki se tekom let akumulira v telesu in povzroči staranje. Katere so te vrste škode?
Staranje je zelo kompleksen proces, ki se odvija na mnogih ravneh. Pride do okvar v jedrni DNA ter mitohondrijski DNA. Nadalje telo ni več sposobno razgraditi mnogih različnih snovi, ki se nabirajo zunaj celic, kot na primer beta amiloidov in naprednih produktov glikacije, ter takih, ki se nabirajo znotraj celic v lizosomih. Naslednje, kar se zgodi, je, da v mnogih tkivih začne primanjkovati novih celic, drugje pa se naberejo celice, ki delajo škodo in bi bilo bolje, če bi se jih odstranilo iz telesa. To je de Greyevih sedem glavnih vrst škode, ki pa niso edine – znanstveniki so jih do sedaj identificirali še več.
Torej bi lahko tudi sami, brez pomoči določenih tehnologij, poskrbeli za to, da bi živeli dlje oziroma večno?
Nedvomno bi lahko živeli dlje. Dokazano je, da si lahko s tem, da se ukvarjamo s športom, da zdravo jemo, da manj jemo in smo aktivni podaljšamo dolžino svojega življenja. Res pa je tudi, da brez razvoja znanosti in tehnologije ne bomo mogli na tak način živeti dlje, kot nam današnja biologija omogoča. Torej lahko presežemo pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji, že do rekorda 122 let pa samo s pomočjo navedenega ne bomo prišli.
S čim lahko začnemo sami, že danes?
Dandanes za dolgo življenje lahko poskrbimo tako, da živimo zdravo. Morda pomagajo tudi snovi, ki se jih dobi v lekarni ali trgovini, kot sta resveratrol, ki se nahaja tudi v rdečemu vinu, in kurkuma. Za zdravje možganov pa lahko poskrbimo tudi z borovnicami in z omega-3 maščobnimi kislinami…
Brez razvoja znanosti in tehnologij ne bomo mogli živeti dlje, kot nam današnja biologija omogoča
Katere pa so možne tehnologije, ki bi morda v daljni prihodnosti človeštvu prinesle nesmrtnost? In na kakšen način?
V daljni prihodnosti bi človeštvu lahko radikalno dolgo življenje prineslo dvoje vrst tehnologij. Ali bi človeka skušali ohraniti takega, kot je, in bi ga s pomočjo biotehnologije in nanotehnologije popravljali do molekul natančno in s tem dosegli tako imenovano ubežno hitrost staranja – to pomeni, da bi se človek lahko enako hitro ali hitreje tehnološko pomlajeval kot bi se staral. Drugi način radikalnega podaljševanja življenja pa je popolnoma drugačen – človeka bi prenesli v virtualni svet, ki bi bil skoraj neuničljiv.
Kaj je krionika?
Krionika je pot do ubežne hitrosti staranja ali prenosa zavesti v računalnik. Je zamrzovanje telesa zelo kmalu po klinični smrti. Ljudje ki se zamrznejo upajo, da bo v daljni prihodnosti obstajala tehnologija, ki jih bo znala oživiti nazaj v svet brez bolezni in biološkega staranja.
Kako pa naj bi izgledal ta prenos zavesti v računalnik?
Prenos zavesti v računalnik je futuristična ideja, da bi v daljni prihodnosti ljudi poskenirali, kot poskeniramo list papirja, in jih simulirali v računalniku. Natančneje, poskenirali bi možgane in nato simulirali delovanje nevronov. Osebno sem do te ideje zadržan, ker se pri tem odpre več filozofskih problemov. Dandanes niti filozofija niti znanost še nimata dokončnega odgovora na to kaj sploh je zavest. Zato je še odprto vprašanje, ali bi se naša zavest lahko nadaljevala v računalniku.
Kakšne so prednosti in problemi, ki bi jih tehnologije podaljševanja življenja prinesle?
Prednosti so najprej očitne za tiste, ki dobijo več kvalitetnih let življenja. Sam menim, da bi bile prednosti tudi v tem, da bi družba delovala bolje – a to dokazati je težje. Nekateri družboslovci dokazujejo tudi, da bi imeli od podaljševanja življenja kot družba ekonomske koristi – kar imenujejo dividenda na dolgoživost. Največji problem, ki ga vidim, je možnost, da tovrstne tehnologije ne bi bile pravično razdeljene med vse ljudi. Problema prenaseljenosti zaradi teh tehnologij pa po drugi strani ne vidim tako velikega, kot se zdi na prvi pogled.
Katera zdravila in prehranski dodatki se že zdaj preizkušajo oziroma ali so kakšni že celo v uporabi?
Za ljudi trenutno še ni na trgu uradnega zdravila, ki bi upočasnjevalo staranje. Se pa pripravlja klinična študija z zdravilom metforminom. Prav tako ima podjetje Unity Biotechnology v teku klinično študijo, ki ugotavlja kako deluje senolitik, ki so ga razvili. Senolitiki so zdravila, ki iz telesa odstranijo s starostjo pridobljene nefunkcionalne celice in ga s tem »pomladijo«. Prav tako potekajo poskusi na matičnih celicah, ki bodo, upajmo, v naslednjih letih prinesli zdravila za marsikatero bolezen starosti. Na laboratorijskih živalih se preučuje že več kot 200 snovi, ki delujejo proti biološkemu procesu staranja; nekatere od njih so tudi prehranski dodatki.
Na koncu smo še vedno smrtna bitja
Toda za kako dolgo bi lahko podaljšali življenje? Od česa je ta dolžina odvisna?
Mnenja znanstvenikov so deljena glede tega koliko bi se dalo življenje podaljšati. Že če bi dosegli, da bi veliko ljudi prišlo do današnjega rekorda 122 let Francozinje Jeanne Calment, bi bil to ogromen dosežek. Najbolj znan biogerontolog dr. Aubrey de Grey trdi, bi lahko podaljšali življenje za trideset let. A ne vemo zagotovo. Verjetno pa velja pravilo: dlje kot bomo v prihodnosti, daljše bo lahko življenje. Omejitve seveda postavlja naša biologija, vendar pa človekova želja po dolgem življenju ter njegova znanstvena in tehnična iznajdljivost kažeta na to, da se človek ob teh izzivih ne bo predal.
Se bomo lahko potem na neki točki tudi sami odločili, da pa nočemo več podaljševati?
Sam verjamem, da bi moral vsak posameznik imeti polno svobodo odločitve o tem, ali bi si podaljševal življenje ali ne. Ker se naš organizem kaže kot tak, da bi za podaljševanje življenja potrebovali konstantne terapije, bi verjetno star človek kmalu umrl, ko bi se odločil, da bi prenehal s tovrstnimi terapijami.
Če bomo nekoč našli način, kako ustaviti staranje in kako ostati zdravi in fit, kaj pa nas bi na koncu vseeno lahko uničilo? Od česa bi potem lahko umrli?
Ker bi bili še vedno smrtna bitja kljub temu, da se ne bi starali, bi nas lahko pokončale male nesreče ali pa velike, kot je asteroid in podobno.
Od nekdaj je bil cilj živeti dlje
Kam to podaljševanje lahko pelje?
V naslednjih nekaj desetletjih lahko to pelje v svet, kjer starost v letih, ko ta dandanes nastopi, večinoma ne bo obdobje, ko smo bolni in onemogli. Ljudje se bodo postarali kasneje. To bo prineslo mnogo dobrega, pa tudi nekatere izzive.
Kakšen pa je etični vidik podaljševanja življenja s pomočjo tehnologij, doseganja nesmrtnosti s pomočjo teh tehnologij?
Z etičnim vidikom tehnologij podaljševanja življenja se ukvarjam v svoji magistrski nalogi. Sam menim, da je podaljševanje življenja ne le etično dopustno temveč tudi etično zaželeno. Če človeku, ki si življenja želi, omogočimo dodatnih trideset let življenja, smo samo po sebi naredili nekaj dobrega. Seveda je vse skupaj bolj kompleksno, predvsem ko se spustimo na družbeno dimenzijo… Z etičnim vidikom doseganja nesmrtnosti pa se ne ukvarjam.
Kako bo s podaljševanjem življenja v daljnji prihodnosti?
Že od začetka zgodovine ljudje ne sprejemamo dane dolžine življenja. To se kaže v religijah, prizadevanjih znanosti ter umetnosti, kot na primer v najstarejšem epu – Epu o Gilgamešu. Če bodo ljudje v daljni prihodnosti ostali podobni nam, lahko zato pričakujemo, da bodo našli načine, kako si življenje izjemno podaljšati.
Kaj pa vi osebno, bi si želeli živeti večno? Zakaj?
Seveda bi tudi sam rad živel zelo dolgo. Zakaj? – Ker se mi zdi življenje zelo dragoceno. Zato se v svojem delu osredotočam na to kako naj bi najprej sedaj živečim generacijam omogočili zdravo in vitalno starost ter s tem daljše življenje. Če pa se bo dalo s časom življenje izjemno podaljšati pa bom tega seveda zelo vesel.
