Slovenija je imela na začetku leta 2018 2.066.880 prebivalcev, med katerimi je bilo 50,3 odstotka žensk. Kljub temu je žensk več kot moških le v polovici statističnih regij oz. v šestih od 12, in sicer v pomurski, podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški. Vsako leto se rodi nekoliko več dečkov kot deklic, po približno 60. letu starosti pa začnejo številčno prevladovati ženske. Z leti se številčno nesorazmerje med spoloma povečuje in pri starosti 80 let in več je žensk že dve tretjini, saj živijo v povprečju dlje kot moški, je državni statistični urad objavil pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk.
Foto: Profimedia
V celotni Sloveniji in tudi v vsaki od 12 regij je bilo najpogostejše žensko ime Marija, drugo najpogostejše v vseh regijah pa Ana. Največ prebivalk z imenom Marija je bilo v pomurski regiji, kjer je imela to ime povprečno vsaka 13., najmanj pa v obalno-kraški, kjer je bila Marija vsaka 29. V obalno-kraški je tudi najmanj žensk od vseh z imenom Ana. Tako je ime vsaki 55. ženski.
Pri tretjem najpogostejšem ženskem imenu pa so razlike že večje: v celotni Sloveniji in v petih posameznih regijah, v podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in primorsko-notranjski, je tretje najpogostejše žensko ime Maja, v koroški in savinjski Irena, ki je sicer v celotni Sloveniji četrto najpogostejše žensko ime, v posavski in jugovzhodni Sloveniji je na tretjem mestu Jožica, v pomurski regiji Terezija, v obalno-kraški Nataša, v goriški pa Mojca.
V povprečju najstarejše so prebivalke pomurske regije
Številčno razmerje med starimi 65 let in več na eni in starimi do 14 let na drugi strani je najugodnejše v jugovzhodni Sloveniji, kar je povezano z visoko rodnostjo v tej regiji. Najmanj ugodna je ta struktura v pomurski regiji, kjer živi na 100 mladih skoraj še enkrat toliko oz. 191 starejših. V pomurski regiji je bila tudi povprečna starost žensk v letu 2018 najvišja in je znašala 46,6 leta. To je skoraj dve leti več od slovenskega povprečja, ki je 44,7 leta. V povprečju najnižja je starost žensk v osrednjeslovenski regiji, in sicer 43,2 leta. V tej regiji je delež učenk, dijakinj in študentk najvišji.
154 prebivalk Slovenije je bilo na začetku leta 2018 starih 100 ali več let in jih je bilo skoraj petkrat več kot moških te starosti.
Deklice, ki so se v letu 2017 rodile v obalno-kraški regiji, lahko pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo – 84,9 leta – in 2,5 leta daljšo od svojih vrstnic v podravski regiji. Te lahko pričakujejo 82,3 leta. Nižjo življenjsko dobo od slovenskega povprečja – 83,7 leta – lahko pričakujejo še deklice, rojene leta 2017 v vzhodnem delu Slovenije, tj. v pomurski, koroški, savinjski, zasavski in posavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji.
Povprečna starost prebivalk, ki so umrle v letu 2017, je bila najvišja v primorsko-notranjski – malo manj kot 84 let, najnižja pa v podravski statistični regiji – 80,5 leta.
Štiri otroke ali več rodilo največ mater iz koroške regije in jugovzhodne Slovenije
Po podatkih z začetka leta 2018 so matere tri od štirih prebivalk Slovenije, ki so stare 15 ali več let. Pri 25 letih je mama vsaka peta, pri 29 letih pa vsaka druga. Najmanj otrok na eno žensko so v povprečju rodile ženske iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije – 1,40 oziroma 1,41 otroka, največ pa ženske iz koroške regije – 1,68. V koroški regiji in tudi v jugovzhodni Sloveniji sta bila najvišja tudi deleža mater, ki so rodile štiri otroke ali več – v vsaki pet odstotkov.
V obalno-kraški regiji je bil delež takih mater najnižji – dva odstotka. Največ žensk, ki niso ali še niso rodile, prebiva v osrednjeslovenski regiji – skoraj 30 odstotkov. V tej regiji je najvišji tudi delež tistih, ki so že stare vsaj 40 let in nimajo ali še nimajo otroka. Takšna je povprečno vsaka deveta.
Ženske z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo. Prebivalke osrednjeslovenske in obalno-kraške regije, ki so prvič postale mamice v letu 2017, so v povprečju že presegle 30 let, povprečno pri najnižji starosti pa so rodile prvega otroka prebivalke jugovzhodne Slovenije, in sicer pri 28,3 leta. Približno enako stare so bile tudi v pomurski, koroški in posavski regiji, in sicer 28,4 leta. To je leto manj od povprečja za celotno Slovenijo.
Največ diplomantk na 100 diplomantov v primorsko-notranjski regiji
V akademskem letu 2017/18 so ženske predstavljale 58 odstotkov vseh vpisanih v terciarno izobraževanje. Običajno so v terciarnem izobraževanju tudi uspešnejše od moških. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov. V letu 2017 je na 100 diplomantov statistično prišlo 159 diplomantk. Številčno razmerje med diplomantkami in diplomanti je bilo najvišje v primorsko-notranjski, in sicer 177 diplomantk na 100 diplomantov, najnižje pa v obalno-kraški statistični regiji, kjer je na 100 diplomantov prišlo 150 diplomantk.
Na splošno imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo kot moški razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 jih je imelo med starimi 15 let in več dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 odstotkov. Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija. Terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najnižji, saj jo je imela vsaka peta.
Prebivalke osrednjeslovenske regije z najvišjo povprečno mesečno plačo
Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v letu 2017 približno 70 odstotkov delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski, kjer je znašal 73 odstotkov, najnižji pa v pomurski statistični regij, kjer je bil nekaj pod 64 odstotkov.
Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih, ki so za leto 2017, tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo in je znašala 1876 evrov, razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja in je znašala 61 evrov.
Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1664 evrov, kar je 105 evrov manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije, in sicer 1453 evrov. Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji. Povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila namreč za 172 evrov višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.
Osrednjeslovenska statistična regija izstopa tudi po najnižjem deležu delovnih migrantk, torej žensk, ki delajo zunaj regije prebivališča. V letu 2017 se je namreč na delo v drugo regijo vozilo le osem odstotkov delovno aktivnih žensk iz te regije. Po najvišjem deležu delovnih migrantk izstopa s skoraj polovico zasavska statistična regija.
Delež prekomerno hranjenih in debelih najvišji v zasavski regiji
Ženske v Sloveniji so bile v letu 2017 visoke povprečno 165 centimetrov, težke pa 67,9 kilograma. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 52 odstotkov, čezmerno hranjenih ali debelih pa 43 odstotkov žensk. Delež debelih žensk je bil najvišji v zasavski regiji, kjer je bilo takšnih 20 odstotkov, najnižji pa v koroški in goriški regiji. kjer je bil ta delež desetodstoten.
Delež žensk, starih 16 ali več let, ki so se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirale v zadostni meri, je bil najvišji med ženskami v osrednjeslovenski regiji. Tam se je namreč 2,5 ure ali več na teden rekreiralo 71 odstotkov prebivalk. V posavski regiji pa se dobra tretjina žensk sploh ni ukvarjala z nobeno športno ali rekreativno telesno dejavnostjo.
S svojim življenjem so bile v letu 2017 v povprečju najbolj zadovoljne ženske v jugovzhodni Sloveniji , kjer je bila povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem 7,5 na lestvici od 0 do 10. Približno enako samooceno so podale tudi ženske v gorenjski in osrednjeslovenski regiji, in sicer 7,4. Najmanj zadovoljne so bile ženske v pomurski in posavski statistični regiji, kjer je bila samoocena 6,9.
