Foto: Profimedia
Jabolka, orehi, smokve in sladkarije so se med darovi znašla že leta 1839, iz katerega prihaja tudi eno od prvih poročil o miklavževanju na Slovenskem.
Po izročilu so otroci darila prejeli zvečer, ko so odmolili. Kot Miklavževi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih. Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in mlada dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami.
Drugje pa otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jim bo sv. Miklavž ponoči v njih pustil pomaranče, suho sadje in sladkarije.
Obhodi Miklavža s spremstvom so se v slovenskih pokrajinah utrdili v 20. stoletju. Obhodi so po 2. svetovni vojni zamrli, vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca je na javnih mestih nadomestil dedek Mraz. Po družbenopolitičnih spremembah v 90. letih 20. stoletja pa so znova obudili Miklavževe javne nastope.
Pod šego s krščansko vsebino pa se po navedbah etnologov skrivajo starejše plasti. Svet je bil v času okoli zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša, po predkrščanskem izročilu odprt vsemu dobremu in slabemu. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in jo s čarom spremeniti. Krščanstvu ni uspelo popolnoma prekriti predkrščanskih navad, ki so se delno ohranile ob nekaterih dnevih krščanskega koledarja v času od vseh svetih, 1. novembra, pa do pusta.
Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev.
V Sloveniji je sv. Miklavžu posvečenih 120 cerkva. Med njimi je tudi ljubljanska stolnica. Ta je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. V mnogih so naslikani prizori iz legend o njegovem življenju.
