Foto: Profimedia
GLASBA
KRZYSZTOF PENDERECKI
Marca je v 87. letu starosti na svojem domu v Krakovu po dolgi bolezni umrl poljski skladatelj in dirigent Krzysztof Penderecki. Bil je ključna osebnost avantgarde 60. let minulega stoletja. Velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu. Sodeloval je s simfoničnimi orkestri po vsem svetu, nad njegovo glasbo so se navduševali mnogi vrhunski režiserji, ki so mu naročali partiture, med njimi Stanley Kubrick, Martin Scorsese in David Lynch. Prejel je številne glasbene nagrade na Poljskem in v tujini, med drugim pet grammyjev. Nekajkrat je nastopil tudi v Sloveniji, nazadnje leta 2015 na 63. Ljubljana festivalu.
KENNY ROGERS
Prav tako marca je v starosti 81 let preminila legenda ameriške country glasbe Kenny Rogers. Trikratni dobitnik ameriške glasbene nagrade grammy je imel več kot šest desetletij dolgo kariero. Na vrhu lestvic pop in country glasbe je bil zlasti v 70. in 80. letih minulega stoletja. Med njegovimi uspešnicami so The Gambler, Lucille in Islands in the Stream. Sodeloval je tudi s country pevko Dolly Parton ter igral v več filmih in televizijskih oddajah. Leta 2018 je zaradi zdravstvenih težav odpovedal zadnjih nekaj koncertov svoje poslovilne turneje. Vključen je v Dvorano slavnih country glasbe.
LITTLE RICHARD
V starosti 87 let je maja umrl ameriški glasbenik Little Richard, ki velja za enega od ustanovnih očetov rock ‘n’ rolla. S hiti Tutti Frutti, Good Golly Miss Molly in Long Tall Sally je v 50. letih minulega stoletja zabaval milijone. Z značilnim glasom je osvajal občinstva po vsem svetu in navdihoval številne umetnike, vključno z The Beatles, s tem ko je preobrazil blues v vročično novo obliko rock ‘n’ rolla skupaj s Fatsom Dominom in Chuckom Berryjem. Leta 1986 je bil eden od prvih, ki je bil sprejet v Dvorano slavnih rock’n’rolla.
ENNIO MORRICONE
Julija je v 92. letu starosti v bolnišnici v Rimu umrl italijanski velikan filmske glasbe Ennio Morricone. Skladatelj je nekaj dni pred smrtjo nesrečno padel in ob tem utrpel zlom stegnenice, preminil je zaradi zapletov po padcu. Podpisal je več kot 500 partitur za film in televizijo ter zanje prejel več nagrad. Ob tem je ustvaril še več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del. V svoji karieri je sodeloval s svetovno znanimi režiserji, kot so Roman Polanski, Oliver Stone in Margarethe von Trotta. Leta 2016 je prejel oskarja za glasbo za film Osovraženih osem Quentina Tarantina, leta 2007 pa častnega oskarja za življenjsko delo.
EDDIE VAN HALEN
Legendarni rocker in kitarist Eddie Van Halen, duša ameriške rockovske skupine Van Halen, je preminil v oktobru po dolgotrajnem boju z rakom. Star je bil 65 let. Ameriški glasbenik nizozemskega rodu, avtor, producent in glasbeni inovator je bil tudi glavni avtor skladb skupine, ki jo je leta 1974 osnoval z bratom, bobnarjem Alexom Van Halenom, pevcem Davidom Leejem Rothom in basistom Markom Stonom. Leta 2012 so ga bralci revije Guitar World uvrstili na lestvico stotih največjih kitaristov vseh časov. Pri igranju je uporabljal številne nove in zahtevne tehnike, med drugim je bil pionir tappinga, posebne tehnike igranja z obema rokama na kitarskem vratu.
FILM
KIRK DOUGLAS
V 104. letu starosti je februarja umrl ameriški filmski igralec Kirk Douglas. Bil je vsestranski karakterni interpret in ena od legend zlate dobe Hollywooda. Igral je v dramah, vesternih in vojnih filmih. Sodeloval je tudi s slovitim režiserjem Stanleyjem Kubrickom pri filmu Steze slave (1957) in Spartaku (1960). Za zlat kipec je bil nominiran trikrat, leta 1995 pa je prejel častnega oskarja za 50 let delovanja pri filmu. V utemeljitvi nagrade je bilo zapisano, da si jo je prislužil kot “ustvarjalna in moralna avtoriteta v filmski skupnosti”. Ukvarjal tudi z režijo in produkcijo, skupaj z drugo ženo pa se je posvečal tudi filantropiji. Imel je štiri sinove, med katerimi je najbolj znan z dvema oskarjema nagrajeni Michael Douglas.
MICHEL PICCOLI
Maja je v starosti 94 let umrl Michel Piccoli, eden najbolj izvirnih in vsestranskih francoskih igralcev zadnjega pol stoletja. Zaigral je v številnih klasikah, ki so na novo opredelile svetovno kinematografijo. Nastopil je v nizu filmov španskega režiserja Luisa Bunuela, vključno s filmoma Lepotica dneva in Diskretni šarm buržoazije. Ob Brigitte Bardot je zaigral v filmu Prezir Jean-Luca Godarda iz leta 1963. Za cezarja je bil nominiran štirikrat, leta 1980 je na filmskem festivalu v Cannesu slavil kot najboljši igralec v filmu Marca Bellocchia Skok v prazno. Eden njegovih najbolj znanih filmov zunaj Francije je bil Velika požrtija Marca Ferrerija iz leta 1973.
JOEL SCHUMACHER
V 81. letu starosti je junija v New Yorku po enoletni bitki z rakom umrl ameriški režiser Joel Schumacher. Režiser, ki je eno velikih imen Hollywooda, je širši javnost najbolj znan po filmih Batman za vedno (1995) ter Batman in Robin (1997), ki sta nadaljevala franšizo studia Warner Bros. Kariero je sicer začel v 70. letih minulega stoletja kot kostumograf, kot režiser pa je prvi veliki uspeh doživel s filmom Ogenj sv. Elma iz leta 1985. Sledili sta najstniška grozljivka o vampirjih Izgubljeni fantje (1987) in drama Tanka linija smrti iz leta 1990.
JIRŽI MENZEL
Septembra je v Pragi v 83. letu starosti po resni bolezni umrl češki režiser in igralec Jirži Menzel. Z režiserjem Milošem Formanom sta veljala za ena od vodilnih režiserjev češko-slovaškega novega vala. Leta 1967 je prejel tujejezičnega oskarja za komično dramo Strogo nadzorovani vlaki. Njegov film Škrjančki na vrvici iz leta 1969 je tedanja komunistična oblast ob izidu prepovedala, po padcu oblasti leta 1990 pa so film prikazali na berlinskem filmskem festivalu, kjer je prejel zlatega medveda. Kot režiser je podpisal približno 30 filmskih projektov, med zadnjimi je bil Stregel sem angleškemu kralju (2006). Bil je aktiven tudi kot igralec in je nanizal okoli 80 vlog, večinoma v domačih produkcijah.
SEAN CONNERY
Legendarni škotski igralec Sean Connery je preminil oktobra v 91. letu starosti. S svojim značilnim škotskim naglasom in šarmom je zaznamoval številne filme, najbolj pa je bil znan po upodobitvi britanskega tajnega agenta Jamesa Bonda iz istoimenske filmske franšize; v vlogi agenta 007 je nastopil v sedmih filmih. V več desetletij dolgi karieri je med drugim zaigral še v filmih Marnie Alfreda Hitchcocka, Umor na Orient ekspresu v režiji Sidneyja Lumeta, Ime rože Jean-Jacquesa Annauda ter Indiana Jones in zadnji križarski pohod Stevena Spielberga. Prejel je številne nagrade, tudi oskarja za vlogo irskega policaja v filmu Nedotakljivi Briana De Palme iz leta 1987.
LITERATURA
PER OLOV ENQUIST
Aprila je po dolgi bolezni preminil eden najbolj znanih švedskih pisateljev in dramatikov Per Olov Enquist. Star je bil 85 let. Ustvaril je več kot 40 del, ki so bila prevedena v več kot 30 jezikov, tudi slovenščino. Zanje je prejel ugledna literarna priznanja, med njimi prestižno Strindbergovo nagrado. Njegova drama o Augustu Strindbergu Noč Tribad je z 200 ponovitvami zaslovela po vsem svetu, tudi na Broadwayu. Leta 2011 je obiskal Slovenijo kot gost literarnega festivala Fabula.
LUIS SEPULVEDA
Prav tako aprila je v 71. letu starosti v španskem Oviedu umrl čilski pisatelj Luis Sepulveda. Preminil je v bolnišnici šest tednov po tem, ko je bil pozitiven na testiranju na novi koronavirus. Pisatelj je bil že v mladosti goreč aktivist. Po državnem udaru Augusta Pinocheta leta 1973 je bil za dve leti in pol zaprt, leta 1977 pa je bil izgnan. Veliko je potoval in se nato ustalil v Evropi. Mednarodno slavo je doživel v 80. letih minulega stoletja z romanesknim prvencem Starec, ki je bral ljubezenske romane, ki je bil preveden v več kot 50 jezikov, tudi slovenščino. Sledilo je še približno 20 romanov, zbirk kratkih zgodb in knjig za otroke.
CARLOS RUIZ ZAFON
V 56. letu je junija na svojem domu v Los Angelesu bitko z rakom izgubil španski pisatelj Carlos Ruiz Zafon. Mednarodni uspeh je doživel z romanom Senca vetra, ki velja za njegovo najbolj znano delo in hkrati za enega najuspešnejših španskih romanov minulih desetletji. Knjiga, ki je bila od izida prevedena v 50 jezikov in prodana v milijonih izvodov, je prva od štirih, ki sestavljajo tetralogijo Pokopališče pozabljenih knjig. Sledili sta ji Igra angela in Ujetnik nebes, leta 2016 pa jo je zaokrožil roman Labirint duhov. Zafon se je leta 1994 z družino iz rodne Španije preselil v Los Angeles, kjer se je ukvarjal tudi s pisanjem filmskih scenarijev.
JOHN LE CARRE
Decembra je v 90. letu starosti za posledicami pljučnice umrl britanski pisatelj John Le Carre. Avtor, ki sodi med najboljše pisce vohunskih romanov, je bralstvo prepričal z deli, kot so Popolni vohun, Ruska hiša in Kotlar, krojač, vojak, vohun. Pisatelj s pravim imenom David John Moore Cornwell, ki se je rad ukvarjal z napetim odnosom Vzhod – Zahod, si je kariero zgradil s tematizacijo hladne vojne. Svoj prvi roman Telefonski klic za mrtveca je objavil leta 1961, ko je sam še deloval za britansko obveščevalno službo, poslednjega, petindvajsetega, z naslovom Agent Running in the Field, pa lani.
UMETNOST
ALBERT UDERZO
Marca je v 93. letu starosti umrl francoski ilustrator in avtor stripov Albert Uderzo, ki je s prijateljem Renejem Goscinnyjem ustvaril Asterixa, enega najbolje prodajanih stripov na svetu. Od nastanka prvega stripa pred skoraj 60 leti so pustolovščine brkatega bojevnika Asterixa, ki se bori z Rimljani v Galiji, prodali v 380-milijonski nakladi v 111 jezikih. Obenem je lik Asterixa postal simbol moderne Francije. Uporabljali so ga v filmih, risankah, zabaviščnih parkih, igračah in videoigrah.
ULAY
V 77. letu starosti je marca po hudi bolezni umrl Ulay, eden vidnejših sodobnih vizualnih umetnikov, ki se je v zgodovino umetnosti zapisal kot pionir body arta, performansa in polaroidne fotografije. Kot Frank Uwe Laysiepen se je rodil leta 1943 v nemškem Solingenu. Leta 1968 se je odpravil v Amsterdam, kjer je sedem let pozneje spoznal Marino Abramović. Svojo zvezo sta sklenila z znamenitim performansom Great Walk of China leta 1988, kjer sta Kitajski zid prehodila vsak z ene strani, dokler se nista na sredi srečala in se poslovila. Od leta 2009 je živel med Amsterdamom in Ljubljano.
CHRISTO
Maja je v 85. letu starosti preminil bolgarski umetnik Christo. Ustvarjalec, ki je bil poznan zlasti po umetniških akcijah oblačenja skulptur in stavb, je umrl na svojem domu v New Yorku. Bolgarijo je umetnik s polnim imenom Christo Vladimirov Javacheff zapustil v času komunizma leta 1958 in se odtlej nikoli ni vrnil. Leta 1964 se je preselil v New York z ženo Jeanne-Claude, s katero sta sodelovala na umetniškem področju vse do njene smrti leta 2009. Med njunimi najbolj znanimi projekti so oblačenje Reichstaga v Berlinu in mostu Pont-Neuf v Parizu ter projekt Vrata v newyorškem Centralnem parku.
IVAN KOŽARIĆ
V Zagrebu je novembra preminil priznani hrvaški kipar in akademik Ivan Kožarić. Star je bil 99 let. Po letu 1955 je pet let ustvarjal v Parizu, nato se je pridružil eni najpomembnejših umetniških skupin v nekdanji Jugoslaviji, skupini Gorgona, ki je združevala več hrvaških slikarjev, kiparjev in arhitektov ter umetnostnih zgodovinarjev in kritikov. Udeležil se je številnih pomembnih mednarodnih razstav, med drugim bienalov v Benetkah leta 1976 in v Sao Paolu leta 1979. Mnoge njegove skulpture stojijo na prostem v več hrvaških mestih, pa tudi v Franciji. Prejel je številne nagrade, med njimi hrvaško državno nagrado Vladimir Nazor za življenjsko delo leta 1997. Njegova dela se nahajajo v številnih svetovnih galerijah in muzejih, med drugim newyorškem Muzeju moderne umetnosti – MoMA.
