“Slovenija se je v strateških dokumentih s področja znanosti in raziskav zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov,” so zapisali na ministrstvu.
Število žensk diplomantk terciarnega izobraževanja v Sloveniji je že preseglo število moških diplomantov, v letu 2017 je namreč diplomiralo 54 odstotkov žensk. Tudi število doktorandk je že skoraj izenačeno s številom doktorandov, vendar se v akademski karieri delež žensk zniža na okoli 17 odstotkov. Podoben trend velja v Evropi. Na ministrstvu tako menijo, da je treba posvetiti “posebno pozornost izgubi žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu premajhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti, tako po vsebinski kot po finančni plati”.
Kot so poudarili, imamo v Sloveniji tudi nekaj primerov dobrih praks. Med njimi sta na primer podaljšanje statusa mladega raziskovalca ali raziskovalke ter veljavnosti habilitacijskih nazivov za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka. “Imamo pa tudi številne primere, kjer lepe besede na papirju še niso zaživele v praksi. Žal imamo marsikje še veliko nezavedne diskriminacije po spolu in dvojnih meril pri vrednotenju dosežkov, kar se odraža v manjšem deležu žensk na višjih položajih, pri vodenju raziskovalnih projektov in programov, pri uglednih priznanjih in nagradah, članstvu v SAZU,” so navedli.
Prizadevajo si tudi za uravnoteženo sestavo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti kot tudi za bolj uravnoteženo podeljevanje teh nagrad. Kot ugotavljajo, število nagrajenk vsako leto močno zaostaja za številom nagrajencev, vendar je bil lani ob podelitvi nagrad delež žensk nagrajenk v primerjavi z moškimi kolegi najvišji doslej.
Predsednica komisije za enake možnosti na področju znanosti Andreja Gomboc je ob tem pozvala raziskovalke in raziskovalce, da v svojem okolju prepoznajo odlične znanstvenice in jih predlagajo za priznanja in nagrade, saj je nizek delež nagrajenk posledica nizkega deleža žensk med predlaganimi kandidati. “Z večjo vključenostjo žensk lahko izkoristimo večji del talentov človeštva, ženske pa na marsikaterem področju prinesejo tudi drugačen uvid v znanstvene probleme in pristope k njihovemu reševanju,” je izpostavila.
Resolucijo, s katero je bil vzpostavljen mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 2016.
