»
/ pred 9 let
Prispevek strokovnjaka

Največji razlog za slabe odnose je strah pred tem, da bomo ostali samski. Družba, nosečnice, prijatelji in sorodniki z družinami, filmi … vse to nas programira in spravlja v krč, da si pri 30-35 let vsi želimo ustvariti svoje gnezdece. Pa je to res prava pot, da delujemo iz strahu, sploh na področju ljubezni?

NOVICE
* This field is required
Foto%3A+Thinkstock

Foto: Thinkstock

 

Strah je iluzija. Strah dvomi, presoja, se sprašuje. In ti nikakor ne pusti, da si to, kar si. Ljubezen … ona zaupa. Ona ne presoja. Čuti, da je to to. Pusti ti, da si lahko ranljiva in da se pokažeš v vseh barvah drug drugemu.

Dokler čutiš strah, nisi miren sam v sebi

Dokler čutiš strah, nisi predelal preteklih ljubezenskih vzorcev in te vse spominja na nekaj, kar te je motilo pri bivšem.In dokler čutiš strah, zares ne zaupaš v življenje, ki je tukaj zate, da te osrečuje že od rojstva naprej. Ko začutiš, da je vse ok, tako kot je in ko vidiš, da na kakšne stvari pač nimaš vpliva, se poklopi vse. Spet zadihaš. Spet se prepustiš toku energije ljubezni, da gre kot svež vihar skozi tebe in ti v življenje spet prinese nove izzive, nove ljudi, predvsem pa ti napolni srce z zaupanjem v svojo pot. Mir v srcu. Varnost, ki jo čutiš sam pri sebi. Uživanje v svojih majhnih stvareh in navadah te spet osrečuje.In le taki smo pripravljeni na kakovosten vstop v novo partnerstvo.

 

Ljubezen je zaupanje, prepuščanje … to da si lahko to, kar zares si

Ljubezen je to, da ne razmišljaš preveč. Da nisi v umu, ampak v srcu. Da si pustiš čutiti. Da zaupaš v to, da se bo vedno dobro končalo … pa naj bo to na začetku odnosa ali kasneje. Povej, kaj boš izbrala pri vstopanju v nove odnose – STRAH, ki stalno presoja, primerja in skrbi ali LJUBEZEN, ki samo je, čuti in predvsem zaupa v lep flow ljubezni in nasploh življenja?

 

Ko začneš zaupati, si že na poti ljubezni. Zaupaj.

In ne pozabi … Ne zadovolji se z manj kot tem, da stopaš po poti ljubezni. To je pot tvojega srca in to je edina prava pot, ki ji moramo slediti.

With love,
Nina

Tagtags
,

Največ težav v odnosih nastane ravno zaradi tega, ker ljudje nismo v svojih naravnih vlogah.  Ko se ženske obnašajo po moško in moški po žensko. Kako naj bo ženska ženska, če ima ob sebi »otroka«, za katerega mora skrbeti, ga usmerjati in vzgajati? Ali res moški niso po 18. letu dovolj zreli, da bi lahko prevzeli vlogo tapravega dedca? Ali resnično potrebujejo nenehno usmerjanje in dodatno mamo?

Izguba spolne sle pri ženskah v najboljšem obdobju je precej pogost pojav. Ko se končno ustalimo z moškim svojega življenja in se vse postavi na svoje mesto, zaškripa v postelji! Pomanjkanje časa, stres, neomejeno obveznosti, slaba komunikacija med partnerjema in še kaj bi se našlo kot izgovor.

Nekoč sem se udeležila izobraževanja iz partnerske terapije, kjer je bilo rečeno: “Tretjina parov je srečnih, tretjina se jih razide, tretjina pa je na skrivaj nesrečnih.” Ta domislica se mi zdi posrečena in kar točna. Ampak zakaj bi nekdo vztrajal v odnosu, ki ga onesrečuje?