Skoraj vsak tretji par se razveže in s tem se razbije družinska celica. Mnogi partnerji so v času trajanja zveze dobili tudi otroke, ki so predmet pogajanja, koliko časa bo pri kateremu od staršev živel oziroma, kako bodo obiski potekali, pač v skladu s tem, kako bosta starša opredelila skrbništvo.
Sčasoma pride do tega, da se starš, ki že ima svojega otroka, spozna in zaljubi v drugega partnerja, ki bodisi tudi že lahko ima otroka iz prejšnje zveze. In pogosto se zgodi, da novonastali par dobi še skupnega dojenčka. In zmeda je popolna, kajne?
Dinamika tako sestavljenih družin je kompleksna in zahtevna reč za vse člane takšne družine. Starša lovita ravnovesje med zahtevami in navadami otrok iz prejšnji zvez, ki bodisi živijo v tejle novi družinici ali pač prihajajo na obisk, med skupnim otrokom, in med tem, kako negujeta njuno partnersko zvezo. Saj to že vemo, da sta partnerja kot moški in ženska, ter njun medsebojni partnerski odnos, izredno pomembna za zdravo zvezo in odnose, ki se oblikujejo, ter da sta šele nato starša.
Pomembna je določena rutina in to, da se ne dela razlik
Za sestavljeno družino naj velja partnerski dogovor, da starša uvedeta določene rutine, ki se jih morajo držati vsi člani družine. Komunikacija naj bo transparentna, enakopravna, s tem, da starša znata v enaki meri vsem otrokom, pa naj si bo njihov ali ne, postaviti ustrezne meje in dogovore, ter se z otroci domeniti, da se je pravil družine potrebno držati. Ni odstopanj. Ker drugače bo zmeda in anarhija, otroci bodo manipulirali in si izmišljevali ter izsiljevali. Staršem se pa lahko kar zmeša.
Še zlasti je pomembno, da starša ne delata vzgojnih razlik med svojimi otroci in partnerjevimi. Namreč, otroci, zlasti v tako intenzivnem čustvenem doživljanju, ki ga povzroči prilagajanje na nove odrasle, ki niso njihovi starši, pa na nove sorojence in na splošno na nova razmerja, so zelo občutljivi na krivice in razlike, ki jih starši mimogrede lahko naredijo. Zato je zelo pomembno, da starša dokaj kmalu napišeta ali narišeta osnovna pravila, ki bodo veljala v sestavljeni družini, in otroke podučita, kaj pomenijo in da se jih bo potrebno držati. Sankcije naj se omenijo, ni pa potrebno z njimi groziti. Tako starša oblikujeta varno zavetje za vse njune otroke, ki iščejo svoj košček sončka pod novim sestavljenim družinskim življenjem.
Sama sem prepričana, da z veliko ljubezni, pripadnosti in posluha za potrebe otrok, pa z omejitvami in zadostitvijo potrebi po varnosti in sprejetosti, bodo starši uspešno vozili njuno barko skupne družinske zgodbe.
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pišite na: info@svetovalnica.si.
Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.