Foto: Profimedia

Meta v naših krajih ni povsem avtohtona rastlina. V Evropo je bilo v 9. stoletju prinesenih veliko vrst met, ki so se ohranile do današnjih časov.

V grški mitologiji je bila Mentha nimfa, ki jo je njen ljubimec, bog Had, spremenil v dišečo rastlino, potem ko ju je izsledila njegova ljubosumna žena. Ta rastlina je bila izjemno cenjena na zahodu, kjer jo biblijski spisi omenjajo v povezavi s farizeji, ki so pobirali desetino od mete, kopra ter kumine. Hebrejci so meto posipali po tleh sinagog, ta običaj pa se je pozneje prenesel še v italijanske cerkve, kjer so jo imenovali Erba Santa Maria. Rimski pesnik Ovid jo v svojih Metamorfozah omenja kot simbol gostoljubnosti in lika v tej knjigi, Filemon in Baucis, sta z meto zdrgnila mizo, preden sta posedla svoje goste. Rimljani so z meto sicer dišavili vina ter omake, Rimljanke pa so jo uporabile kot zvijačo – žvečile so stebla te rastline, skupaj z medom, da bi prikrile vonj po vinu. Na Japonskem je metin poživljajoči vonj že od nekdaj zelo visoko cenjen, Japonke pa so poleg tega nosile metine kroglice kot zaščito pred boleznimi.

Uporaba mete

Meto so prvotno uporabljali kot naravno zdravilo za bolečine v trebuhu in prsih. V Rimu so včasih študentom priporočali, da imajo pri sebi ves čas venec iz mete, saj naj bi njen vonj vplival na spodbujanje in poživljanje delovanja možganov. V srednjem veku so prašek iz posušenih listov mete uporabljali za beljenje zob. Metin čaj je kot rečeno dober za lajšanje želodčnih težav in pomaga pri nespečnosti, hkrati pa je naravno odvajalo. Metini listi tudi delujejo proti srbenju, recimo pri pikih žuželk, sicer pa vonj mete odpira dihalne poti, meto pa se pogosto uporablja tudi v šamponih. Metino olje deluje kot okolju prijazen insekticid.

Na Bližnjem vzhodu se meto uporablja pri jedeh z jagnjetino kot začimba, v ameriški in angleški kuhinji pa uporabljajo večinoma metino omako ali metin žele. Meta je sicer ključna sestavina čaja Tuaregov, ki je popularen predvsem v severni Afriki in arabskih državah, seveda pa ne smemo pozabiti meto kot začimbo v številnih koktajlih, najbolj znana je v mojitu. Esenca meten oziroma metino olje  je uporabljen v številnih ustnih vodah , zobnih pastah, žvečilnih gumijih in sladicah, ki imajo okus po mentolu.

Priprava metinega sirupa

Za metin sirup potrebujete:

2 litra vode
2 kg sladkorja
2 pesti mete
1 citronka

V posodi zmešaš vodo in sladkor ter zavreš. Ko zavre, odstavi in prelij liste mete, ki jih prej narežemo na manjše dele. Dodamo še citronko in po želji rezine limone. Dobro premešamo in pusti stati 24 ur. Sirup redčimo z vodo, odličen pa je tudi kot nerazredčen, če ga dodamo koktajlom.