Leta 1971 je bila ekipa National Geographic-a prepričana, da je na Filipinih odkrila novo pleme, ki je še zmeraj živelo v kameni dobi. Pleme je štelo manj kot 30 ljudi, toda po 15-ih letih, natančneje leta 1986 so spoznali, da je bilo vse skupaj le potegavščina.
Filipinci na splošno radi jedo
Običajno imajo Filipinci po pet obrokov na dan: zajtrk, malico, kosilo, malico in večerjo, ampak velikokrat je kakšna malica sestavljena kar iz manjšega obroka. Tradicionalna hrana je nekakšna mešanica španske in kitajske hrane. Potovanje po Filipinih pa je lahko prava kulinarična avantura, še posebej za tiste ki želijo kaj eksotičnega. Regionalne specialitete so polne presenečenj, slovijo pa tudi po morski hrani, na splošno pa je na mizah več mesa kot pa zelenjave.
Filipinske specialitete
Filipinski mango je bil leta 1995 razglašen za najbolj sladek sadež na svetu (Guinnes Book of Records), pivo San Miguel pa velja za enega najcenejših piv na svetu in ni slab. Zagotovo pa so ene najbolj neobičajnih specialitet na Filipinih: račji embrio-Balut-khano (jajce, v katerem ima embrio že nekaj perja) ali pa pasje meso-aso, za katerega pravijo, da ima celo boljši okus kot katerekoli rdeče meso (ni slabo, le predsodke moraš odpisati), pečeni ali kuhani hroščki v juhi, pa parjena gnezda drevesnih mravelj,…
Za razliko od ostalih predelov Azije, Filipinci jedo za mizo v normalnih stolih in ne kar na tleh kot drugje v Aziji, velikokrat pa jedo le z vilico in žlico, in sicer brez noža, na kar se moraš pač kar navaditi.