Čeprav večini Slovencev verjetno nepoznana, je Gradiščanska pri turistih izjemeno priljubljena. In to nas sploh ne preseneča. Kulturni program, ki ga ponuja, palača Esterhazy v Eisenstadu (Eisenstadt pomeni železno mesto), ki je glavno mesto pokrajine, aktivnosti na jezeru Neusidl, številne vinske kleti, kolesarske poti, vrhunske restavracije in prenočišča. Da o 300 sončnh dneh na leto sploh ne govorimo. Kaj več bi si sploh lahko želeli za kratek oddih ne daleč stran od nas?
Mesto Eisenstadt (Foto: S.L.)
Ne glede na to, v katerem letnem času obiščete Gradiščansko, se tam vedno nekaj dogaja. Redno namreč prirejajo razne dogodke, festivale, kulturne prireditve in koncerte. Glede na to, da je tam večino svojega življenja komponiral Joseph Haydn, na številnih krajih prirejajo koncerte z njegovo glasbo.
Zaščitni znak pokrajine je, poleg vina, Haydna in gradu Esterhazy, tudi jezero Neusidler, ki je naravni rezervat pod zaščito Unesca. Jezero nudi dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati pa v poletnih mesecih ponuja ogromno možnosti za športne aktivnosti, celo jadranje in srfanje.
Poleg obiskovanja vinarjev, ogromno jih ponuja tudi očarljiva prenočišča ter omogoča obisk svojih kleti, in uživanja ob jezeru, je glavna aktivnost na Gradiščanskem zagotovo kolesarjenje. In na svoje neskončne in dobro urejene kolesarske poti so izjemno ponosni. Gradiščanska kolesarska pot se razteza kar 2.500 kilometrov naokrog, samo v področju okrog jezera Neusidl je 40 kolesarskih poti, skupaj 1000 kilometrov.
Grad Esterhazy (Foto: S.L.)
Ne moremo mimo številnih gradov in palač
Kar 40 let je bilo življenje komponista Josepha Haydna tesno povezano z gradom Esterhazy. Grad Esterhazy je eden najlepših baročnih gradov v Avstriji. Poleg čudovite arhitekture, si tam lahko ogledate tudi največji vinski muzej v Avstriji. Na splošno je na Gradiščanskem ogromno gradov, ki še danes sijejo v vsej svoji veličini, med drugim grad Kittsee, grad Halbturn, ter gradova Hof in Niederweiden. Kar se tiče vzdrževanja kulturne dediščine in gradov, ter tudi njihovo turistično promocijo, bi se Slovenci lahko od Avstrijcev še marsikaj naučili.
Še ena od znamenitosti Gradiščanske je Die Brucke von Andau (most v Andauu). Most ima zelo pomembno mesto v zgodovini, saj je simbol pomoči Avstrijcev Madžarom, ki so pred vojsko, ki je zatrla njihov upor leta 1956, pobegnili čez mejo. Je simbol tolerance in povezanosti med narodi, ne glede na državne meje.
Ko boste enkrat okusili vino z Gradiščanskega, ne bo več poti nazaj
Blaga panonska klima nudi odlične pogoje za pridelovanje vrhunskih vin. In čeprav je regija znana predvsem po svojih rdečih vinih (je edina regija, kjer pridelajo več rdečega kot belega vina), predvsem modri frankinji, le redki vedo, da tam nastajajo tudi odlična bela vina. V eni od lokalnih restavracij, o kateri bomo več povedali v nadaljevanju prispevka, smo odkrili vina lokalnega vinarja iz kraja Donnerskirchen, ki so nas popolnoma navdušila. In zato smo se odločili, da ga obiščemo in podrobneje raziščemo njegova vina in njegov način pridelovanja.
Pogovarjali smo se z Leom Sommerjem sedmim, ki bo posel sčasoma prevzel od svojih staršev in že sedaj uvaja nove načine pridelovanja vina, ter eksperimentira z raznimi sortami.
Foto: S.L.
Specialiteta Sommerjevih so vina Leithaberg DAC. Gre za vina, ki jih pridejujejo na pobočju gorske verige Leitha na zahodni obali jezera Neusiedl, ki izjemno vpliva na tamkajšnjo klimo. Oznaka Leithaberg DAC zagotavlja okoljsko ozaveščeno vinarstvo in specifičen regionalni karakter. Pod to oznako lahko pridelujejo edino bela vina sort Grüner Veltliner, Pinot Blac, Chardonnay in/ali Neuburgunder, ter rdečo Modro frankinjo. Ključno je ohranjanje avtentičnosti. Sommerjevi na tem področju pridelujejo tako rdeča vina sorte Blaufrankisch (modra frankinja), kot tudi bele sorte Gruner Veltliner in Chardonnay. Leithaberg DAC vina so reserve vina, kar pomeni, da sme belo vino pridelano pod to oznako na tržišče šele po enem letu po trgatvi, rdeče vino pod to oznako pa dve leti po trgatvi.
Družina Sommer vino prideluje že vse od leta 1698, za njih pa sta izjemno pomembni tako tradicija, ročno delo, kot tudi inovativnost, podiranje meja, eksperimentiranje, ki temeljijo na izjemnem poznavaju tamkašnje narave, leg, tal ter tudi grozdja. Izjemno velik poudarek dajejo biološki pridelavi vin in hkrati skrbi za ohranjanje biotske raznolikosti tega področja. Med njihovimi vinogradi še danes, tako kot že v 18. stoletju, rastejo znamenite češnje, v njihov vinograd Ried Himmelreich, šlo je za rekultivacijski projekt, pa so celo nazaj zasadili naravno rastje, ki je tam rastlo prvotno, saj tudi to vpliva na tla, na klimo in daje poseben okus njihovemu grozdju in posledično njihovemu vinu. Panonska klima v Leithabergu, s toplimi dnevi in hladnejšimi nočmi, močno vpliva na njihovo vino, prav tako tudi tla, ki so sestavljena iz skrilavca in peščene ilovice. Skrilavci skrbijo za to, da morajo trte razviti posebno globoke korenine in vso svojo moč skoncentrirati v le nekaj grozdov, apnenec iz usedlin panonskega morja pa daje vinu mineralno noto.
Foto: S.L.
Njihova vina so priznana tako v Avstriji kot tudi mednarodno, vsekakor pa premalo poznana v Sloveniji. Kvaliteto poleg ugodne klime, sestave tal in sort grozdja zagotavlja tudi to, da še vedno večinoma grozdje obirajo ročno, vina pa pridelujejo okolju prijazno. Avstrija se v bio pridelovanju vin uvršča v svetovno špico, prav na Gradiščanskem pa je delež bio vinarjev še posebno visok. Večina vinskih kleti v Avstriji je v družinski lasti in se tradicija prenaša iz roda v rod.
Pobočje Leithaberg, v ozadju pa ozadju jezero Neusidler (Foto: S.L.)
Za ročno delo, tako v vinogradu kot pri pripravi vina, poprimeta Leo staejši in Leo mlajši skupaj, in tako nastajajo precizna vina s subtilnimi aromami, ki vsekakor pustijo močen vtis. In kot pravijo, je njihovo ročno delo dialog med njihovimi rokami, ter njihovimi glavami, vse skupaj povezano z dolgoletno tradicijo in izkušnjami. Okoljsko osveščeno pridelovanje vina in ohranjanje avtentičnosti teh vin je izjemno pomembno. Grozdu dopuščajo, da se naravno razvija in vsak grozd v sebi nosi karakteristike tega področja.
Njihova vinarna je znana predvsem po odličnem belem vinu Grüner Veltliner, ki ga na pobočjih Leithaberg pridelujejo na štiri različne načine. Ves čas pozorno spremljajo kaj je ustrezno, pravilno in primerno, ter kaj morajo spremeniti. Včasih tudi prekinejo s kakšno tradicijo, preizkušajo nove meje, ter zaupajo v svoje znanje o svojih vinogradih, tleh in grozdju. Pravijo, da radi združujejo radovednost z izkušnjami.
K dobremu dopustu sodi tudi uživanje v dobri hrani
https://www.instagram.com/p/BQVPaXShBha/
In če smo že toliko govorili o vinu, ne moremo tudi mimo odlične hrane. Na Gradičanskem se mešajo avstrijska, madžarska in hrvaška kuhinja. In rezultat je pravo kulinarično doživetje. Toda nas je še posebno navdušila še ena kulinarična kombinacija, ki smo jo našli tam, in sicer šarmantna kombinacija piemontske in panonske kuhinje. In zakaj prav ta mešanica? Zato ker odraža lastnika, Francoza Alaina Weissgerber in Avstrijko Barbaro Eselböck. Poleg poznane luksuzne restavracije Taubenkobel, kjer lahko tudi prenočite, stoji manjša, bolj preprosta in sproščena restavracija Greisslerei, a na račun preprostosti in bolj sproščenega vzdušja prav nič ne trpita kvaliteta hrane in odličnega vina, ki ga ponujajo. Pri njih smo spoznali odlična Sommerjeva vina.
Foto: S.L.
Številne jedi na meniju Greisslerei pripravijo v kuhinji Taubenkobel, prav tako si restavraciji delita vinsko karto. V svojih jedeh uporabljajo lokalne sestavine, celo zelišča, ki jih nabirajo okrog jezera Neusidl. Še posebno je znan tamkajšnji majaron na katerem se pasejo tudi čebele iz njega izdelujejo poseben med. Kar nas je v Greisslerei še dodatno navdušilo, poleg tega, da hrano strežejo na unikatnih krožnikih lokalnega proizvajalca, je da imajo znotraj restavracije tudi majhno trgovinico, kjer lahko kupite unikatne, okolju prijazne, naravne izdelke za dom in kulinarične izdelke.
https://www.instagram.com/p/BwooUnNB9GC/
