Foto: Profimedia
Kdaj je 1. april postal dan norcev?
Čeprav je zgodovinsko ozadje 1. aprila precej skrivnostno, pa največ zapisov poroča, da naj bi začetek posebnega pomena tega dneva segal v Francijo, okoli leta 1582. Takrat so Julijanski koledar zamenjali za Gregorijanskega, praznovanje novega leta pa se je s tem premaknilo na 1. januar.
Ker pa so novice takrat potovale zelo počasi, so številni ljudje novo leto še vedno praznovali v zadnjem tednu marca in tudi na 1. april, ki je bil, pred novim koledarjem, zadnji dan novoletnih praznikov. Nekateri so spremembo koledarja celo zavračali in so namenoma, zgolj iz uporništva, novo leto še vedno praznovali po starem, torej na 1. april. Tisti, ki so se držali novega koledarja, so takšne ljudi zaničevali in jih zasmehovali, zanje pa so pripravili tudi kar nekaj potegavščin, med drugim so jim pošiljali vabila na izmišljene zabave.
Obstaja pa še ena teorija o izvoru 1. aprila, saj je možno tudi, da se je tradicija razvila iz perzijskega praznika Sizdah Be-dar, za katerega je običaj, da se ljudje na ta dan ponorčujejo iz drugih.
Širjenje tradicije praznovanja
Šele v 18. stoletju se je dan, ki ga zaznamujejo potegavščine, neškodljive laži in druge norčije, iz Francije razširil drugod po Evropi. 1. april so med prvimi začeli praznovati v Veliki Britaniji in na Škotskem, kjer so potegavščine in praznovanja trajala kar dva dni zapored.
Praznik norcev se je pričel z običajem imenovanim ‘lovljenje kukavice’, pri katerem je šlo za to, da so si ljudje drug drugega privoščili na tak način, da so se cel dan pošiljali po lažnih, izmišljenih, opravkih. Norčije so se nadaljevale še naslednji dan, ko so šaljivci na hrbet ali zadnjico nič hudega sluteče žrtve skrivaj namestili napis, ki je sporočal ‘brcni me’, ali kaj podobnega.
Kako 1. april praznujejo po svetu?
Omenjene tradicije na Škotskem in v Veliki Britaniji so se obdržale do današnjih dni, sicer pa ta dan vsaka država praznuje na nekoliko drugačen način. Čeprav 1. april nikjer ni dela prost dan, pa različni narodi poznajo raznolike prvoaprilske šale in običaje.
V Angliji, Kanadi, Južni Afriki, Novi Zelandiji, Avstraliji in na Cipru se je uveljavila navada, da si ljudje nedolžne laži in potegavščine privoščijo le zjutraj in v dopoldanskem času, saj naj bi šaljenje po 12 uri prinašalo nesrečo. V Franciji tiste, ki jih prenesejo naokoli, imenujejo ‘aprilska riba’, saj včasih tistemu, iz katerega se želijo ponorčevati, na hrbet privežejo mrtvo ribo. V Italiji se na 1. april izživljajo predvsem otroci, ki pogosto poročajo o videnjih NLP plovil, na Poljskem pa je, podobno kot pri nas, na ta dan v medijih mogoče zaslediti vsaj eno izmišljeno novico.
