Gregorjevo zaznamuje prebujenje in ljubezen
Gregorjevo je po krivici malce prezrt slovenski ljudski praznik, saj ga zasenči valentinovo, ki je v bistvu njegov veliko bolj skomercializiran dvojnik. Pravimo, da se na gregorjevo ženijo ptički, kar delno izvira iz žvrgolenja ptičkov po grmovju in vrtovih, delno pa tudi iz starega običaja, pri katerem so se dekleta na gregorjevo ozirala v nebo in opazovala ptice, saj je prva, ki jo je dekle opazilo, naznanila, kakšen bo njen mož. O ženitvi ptičkov na gregorjevo govori tudi slovenski pesnik Oton Župančič v svoji pesnitvi Duma, ko se spominja otroških dni. Ta nadvse prijeten praznik naznanja pomlad, prebujanje narave in živali, prve tople sapice in pa tudi ljubezen. Smatrajo ga za slovensko verzijo valentinovega, torej za ponovno priliko, da si zaljubljenci izmenjajo darila ali kako lepo besedo.
Foto: Profimedia
Neuradni prvi dan pomladi
Gregorjevo je v času julijanskega koledarja veljalo za prvi dan pomladi, z gregorijanskim koledarjem pa se je ta dan premaknil za 10 dni nazaj. Na gregorjevo naj bi že nabreknili prvi popki, dnevi postajajo daljši in v zraku bi se morala že čutiti pomlad, kar pa letos trmasta zima zaenkrat še ne dovoljuje.
Gregorjevo vpliva tudi na počutje ljudi
Prebujanje narave vpliva tudi na čustva in počutje ljudi, saj naj bi optimizem odgnal zimsko melanholijo. Čeprav pomlad ponavadi s seboj prinese tudi spomladansko utrujenost, pa je gregorjevo vedno veljalo za praznik s pozitivno konotacijo, ko ljudje, in predvsem zaljubljenci, ponovno oživijo.
Tradicionalno spuščanje ladjic
Po starih šegah so ponekod v Sloveniji na dan sv. Gregorja »vrgli luč v vodo«. Namen tega običaja je bil, da voda simbolično s seboj odnese vse slabo, vključno s skrbmi in zimo. Običaj izhaja iz časa, ko ljudje še niso poznali elektrike. Sveti Gregor, ki je zavetnik rudarjev, zidarjev, učenjakov, študentov, glasbenikov in pevcev, je znan kot prinašalec luči, zato ob njegovem prihodu nekateri obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali svetilke. S simboličnim spuščanjem ladjic in metanjem gorečih predmetov v manjši potok so tako obrtniki kot tudi ostali ljudje pozdravili prihod pomladi in sonca. Običaj ponekod obujajo še danes.
