Odpri galerijo

Če so druge zmogle nehati kaditi, zmoreš tudi ti! (Photoxpress) 1 / 6

Tisti, ki kadite, že veste, da cigaretni dim vsebuje preko 4.000 kemičnih spojin, ki ne okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, ampak tudi prav vsako celico človekovega telesa. Veste, da kajenje povzroča toliko bolezni in nevarnih učinkov na človekovo telo, da bi lahko naštevali ves dan. Ne veste pa, kako prenehati. Ne veste, kako vztrajati. Zmanjkuje vam motivacije in želje. Vse to so dale skozi te čudovite in močne Slovenke, ki so nam za vas napisale svoje zgodbe o tem, kako jim je uspelo prenehati kaditi. Zato, da bi vam njihove zgodbe stale ob strani, ko bi vam bilo najtežje. Da bi vam dale moč in vzgled. Da bi vam končno uspelo. Verjamemo, da vam bo uspelo!

Kako je tem ženskam uspelo prenehati kaditi?

Alina, 32 let: Cigarete namočite v mleko

30. decembra letos bo 3 leta, odkar ne kadim. Zbolela sem za bronhitisom inta me je za teden dni priklenil na posteljo. Ko sem ozdravela, sem se začela spraševati, zakaj bi sploh začela nazaj kaditi. Trudila sem se, da ne bi kadila, izogibala sem se vsaki kolegici, kadar so kadile. Nisem hodila niti na čaj. Prva dva meseca sem imela precejšnjo krizo. Bila sem živčna in ves čas mi je nekaj manjkalo. Pisala sem na forume, kako naj premagam krizo. Punce so mi svetovale, naj jem olive in bobi palčke, saj sem doma vsakih 5 minut nekaj jedla. Kriza je trajala dva meseca, a sem jo premagala. Zdaj kadijo vsi zraven mene, a za nič na svetu ne bi začela nazaj kaditi. Vsak dan dam v hranilnik po 2 evra in dobila sem veilko veselje, saj si potem s tem denarjem kaj lepega kupim. Ženskam, ki želijo nehati kaditi, svetujem, da cigareto namočijo v mleko in pustijo, da se posuši. Nato jo pokadite. Zagotavljam vam, da boste prenehale.

Anja, 24 let: Skadila sem toliko cigaret, da so se mi uprle

Moja izkušnja vam verjetno ne bo ne vem kako pomagala, ampak poskusiti ni greh. V srednji šoli sem začela kaditi postopoma, ampak bolj kot ne iz najbolj pogostega srednješolskega razloga: biti “kul”. Sčasoma je to preraslo v navado, ki je sicer trajala samo par let. Nekega dne sem prižgala cigareto in mi je postalo slabo. Parkrat sem še poskusila, potem pa sem se nehala siliti. Enkrat do dvakrat na leto poskusim, da se opomnim, zakaj sem nehala. Zaenkrat mi uspeva! Torej, ni ne vem kakšna zgodba o uspehu, mogoče pa je res kaj na teoriji, da jih skadiš celo škatlico, da se ti uprejo..

Tanja, 33 let: Potrebne je veliko trme

Kadila sem 6 let, potem zanosila in nehala. Pa sem čez tri leta spet začela, pa zanosila in nehala ponovno… Po drugem otroku pa nisem več začela in sedaj ne kadim že skoraj 7 let. V obeh primerih je bil razlog otrok… Potem pa sem si dala v glavo, da je konec s tem in mi zaenkrat uspeva, čeprav mi mož kadi pred nosom. Recepta torej praktično ni, prvi korak je bila nosečnost, drugi pa trma: rečeš NE in ostane NE!!!!

Maja, 41 let: Smrt očeta za pljučnim rakom me je streznila

Dva meseca po očetovi smrti (umrl je za pljučnim rakom po 40-letnem kajenju), sem vsak sleherni dan imela pred očmi, do kakšnega fizičnega stanja lahko zaužiti tobak pripomore. Priznam, da sem se v tistih dveh mesecih prvič resno zamislila, kaj imam raje: Ali sebe in svoje zdravje, ali pa tisti dnevno zaužit tobak iz navade, bledoličnost, uničeno kožo, kašelj in na koncu še kakšno hudo bolezen, do katere vse to pripelje. Za “ta drugo” sem imam preveč rada, zato sem se odločila kar zase in za svoje zdravje ter dobro počutje. Zavestno sem pokadila zadnjo cigareto, odložila škatlo in se jih od takrat nikoli več dotaknila. Za vsak slučaj sem uporabila tudi obliž proti kajenju, ki pa sem ga po vrnitvi iz službe našla na tleh kopalnice. Očitno je, da je njegovo delovanje zgolj psihološko, ali pa je bila moja volja  le dovolj močna. Kakor koli, če je motivacija dovolj velika, je odločitev precej enostavna… Kajti pred tem sem vsaj desetkrat poskušala prenehati kaditi.

Tanja, 27 let: Tudi denar je lahko motivacija

No, če bo kaj pomagalo, imam zanimivo zgodbico o tem, kako je moja mami nehala kaditi, na katero sem neizmerno ponosna!!!:) Moja mami je bila kar pridna kadilka. Ze od mojih otroških let se spomnim, kako sva jo s sestrico prepričevali,naj neha kaditi. Potem je pa prišel tisti dan D… Namreč, doma nismo bili finančno bogati. Prej bi rekla, da nam je dostikrat kaj manjkalo, kot pa da smo si lahko kaj privoščili. In ta dan sem šla z mami v trgovino. Med nakupovanjem sem jo vprašala, če mi lahko kupi eno banano. Mami je pogledala v košaro, in si rekla: “A sebi bom kupila cigarete, svojemu otroku pa ne ene banane?!” In v istem momentu je dala cigarete ven, in jih zamenjala z veliko bananami!:) Tako je bila brez cigaret en dan.. dva.. in opazila je, da ji ni kaj prevec težko. In tako še dandanes ne kadi, zato sem zelo vesela in ponosna hčerka in tudi mene cigareti niti malo ne mikajo!

Spomnila sem se pa še ene zgodbice.. in sicer, kako je moja mami vplivala na naše sosede, s katerimi se dobro razumemo. Gre se za starejši zakonski par, in oba sta bila zelo strastna kadilca.. Če si samo stopil v stanovanje, si že smrdel po cigaretah. Nekega dne je bila mami pri njiju na kavici in debata je nanesla na to, da si ne moreta privoščiti avta. Mami ju je vprašala, koliko dajeta na mesec za cigarete. Ugotovitev je bila presenetljiva.. znesek je bil malce višji, kot je znašal mamičin mesečni obrok za naš avto. Potem je pa sosed začel hecati ženo, da ona ne bi mogla nehati. In ga žena pogleda in mu reče: “A jaz da ne bi mogla?” In nato se moja mami javi v pravem trenutku.. in reče: “No evo.. dajta si roke, da ne bosta več kadila in si tako privoščila avto!” Vsi so si segli v roke… in od tistega dne sta nehala kaditi in si tako kupila avto. Tako da.. vse se da!:)

Sicer so se pri sosedih potem stvari malce obrnile, ko je mož zbolel za trebušno slinavko in v enem tednu žal umrl:((( Žena je bila zelo pretresena in se ponovno poslužila cigaret. Vendar dokler sta bila še team, jima je super uspelo.. in to šteje!