Judy se je leta in leta zanemarjala
Judy Lederman je dolgo nabirala kilograme, ne da bi to zares opazila, saj je imela v življenju še vrsto drugih težav. Šele, ko je pisala knjigo o skrbi za otroka z bipolarno motnjo, je ugotovila, da je tudi ona nekoga zanemarjala – sebe, namreč. Svojo uspešno zgodbo o hujšanju je podelila s svetom v knjigi The Thin Club (Klub vitkih).
Ko je šlo kaj narobe, je pojedla torto
Judy je jedla iz čustvenih razlogov: ko je bilo kaj narobe, se je potolažila ali si nahranila dušo tako, da je šla v slaščičarno in posikala najboljšo torto za rešitev čustvene težave – in jo vso pojedla. Počutila se je, kot da je izgubila ves nadzor nad sabo in da hrana nadzira njo. Triindvajset let je vztrajala v težkem zakonu in rodila tri otroke, od katerih je bil eden bolan. Čustvenih pretresov je bilo torej več kot dovolj.
Judy sploh ni mislila nase, vedno le na druge, zato tudi ni opazila, kako zelo se redi, pa čeprav je morala kupovati vedno večja oblačila. Ko je pisala knjigo o bolnih otrocih, se je prepoznala v profilu mučeniške mame. V poglavju Mučeniška mati je sicer pisala zgodbe večih mater z bolnimi otroci in kako postanejo mame mučenice. Zavedla se je, da je tudi sama takšna in da ne želi biti. Takrat se je odločila, da bo vzela stvari v svoje roke, prevzela nadzor nad svojim življenjem in odgovornost zase. Dovolj je imela tega, da skrbi za vse druge, razen zase.
V tej zgodbi o hujšanju ni nobenih čudežev
Najhuje je bilo, ko je morala XXL oblačilo poslati nazaj, ker je bilo preozko. Nakupovanje je sovražila, še posebej seveda ogledala in to, da ji nič ni bilo prav. Njena zgodba o hujšanju se je začela s priljubljeno metodo Weight Watchers, s katero je uspela shujšati do neke mere, vendar se potem jeziček na tehtnici ni več premikal, zato je poskusila dieto z nizkim glikemičnim indeksom. Ugotovila je, da je povsem zasvojena s sladkorjem, ki je povzročal tudi huda nihanja razpoloženja. Zaradi zasvojenosti s sladkorjem ni pojedla le veliko sladkarij, ampak je bolj hrepenela tudi po drugi nezdravi hrani. Dieta z nizkim GI izključuje vso hrano z veliko vsebnostjo sladkorjev, tako da se je Judy morala odreči ne le tortam, ampak tudi korenju in lubenicam ter seveda škrobnim živilom.
Telovadba in pravilna naravnanost sta ključnega pomena
Nobena zgodba o hujšanju ne more biti uspešna brez redne telesne vadbe. Ob tem je seveda tudi telovadila. Začela je s pilatesom in ko je izgubila nekaj teže, dodala temu še aerobni trening in vadbo, pri kateri se je močno spotila. Dva- do trikrat tedensko se odpravi na kickbox, enkrat tedensko pa na pilates. Preostale dni pa hodi ali teče. Judy pravi, da ji vadba pomaga pri tem, da tudi z mislimi ostane vitka in tudi pri spremembah razpoloženja.
Vsem, ki se borijo s težo, Judy polaga na srce: „Ne gre za dieto; gre za naravnanost in motivacijo. Ko osvojite ti dve in ugotovite, kaj vas sili, da jeste, boste uspeli.“ Lahko ste na kateri koli dieti, če vaše mentaliteta ni prava, ne bo nič iz tega.
Kako ohraniti idealno težo?
Judy Lederman v svoji knjigi ne pove le svoje zgodbe o hujšanju, ampak razkrije še pomembnejšo stvar: kako ostati vitek. Judy svetuje, da razkazujete svojo novo vitko postavo! Na počitnicah ali vsaj čez vikend se sprehajajte naokrog oblečeni samo v kopalke, potrjujte sebi in svetu, da imate kaj pokazati. Ne čakajte, da dobite motivacijo za telovadbo – začeti je namreč najtežje. Enkrat ko začnete telovaditi, vam bo vedno bolj všeč in motivacija bo prišla sama po sebi. Vsekakor pa poiščite vadbo, ki vam je všeč! Vsak dan si dajte kompliment – Judy priporoča kar tri, in to v pisni obliki. Zapišite si tudi komplimente, ki vam jih dajo drugi. Za konec pa predlaga tudi smešno vajo: ko dosežete idealno težo, lezite na tla na velik kos papirja in zarišite svoj obris. Polepite ga s fotografijami sebe pri idealni teži, dodajte komplimente, ki ste jih dobili in pozitivne misli. To naj vam bo za inspiracijo v težkih trenutkih.
Preberite še druge navdihujoče zgodbe o hujšanju!
Pridruži se najboljši družbi žensk tudi na Facebooku!