Odpri galerijo

FOTO: Zasebni arhiv Borisa Sušca 1 / 4

Če ste si ogledali film Šepetati konjem in veste, kaj je v njem počel Robert Redford, potem si znate predstavljati, kakšno je delo Borisa Sušca, ki pravi, da je za pravi pristop dela s konji potrebno poznati razmišljanje konja. Prav zato se je navdušil nad Parellijevo metodo dela, ki jo je spoznal v tujini in jo prinesel v Slovenijo. K njemu se zateče mnogo lastnikov konj, ki želijo svoje temperamentne ljubljenčke udomačiti ter jih ujezditi. Prvi, ki se jim zna približati, je prav Boris, ki trdi, da mu je vsak konj unikaten izziv.

Ženska.si: Med opazovanjem tvojega dela s konji je prva asociacija, ki pride na misli, film Šepetati konjem. Bi imela prav, če bi tudi tebe poimenovala za nekakšnega šepetalca konjem?

Boris Sušec: Nekako me je ta film spravil na noge, da sem začel razmišljati in iskati odgovore v tej smeri.

Ženska.si: V Sloveniji veljaš za začetnika posebne metode dela s konji, in sicer Parellijeve metode. V čem je ta pristop unikaten ter drugačen od drugih?

Boris Sušec:Predvsem se razlikuje v načinu dela vaj z konjem, ogromno je razmišljanja o konju ter o odnosu med človekom in konjem. Velik poudarek je predvsem na učenju ljudi, vse do tretje stopnje se dejansko uči ljudi in njihovo motoriko.

Ženska.si: K tebi se obrne mnogo lastnikov konj z željo, da njihove konje ujezdiš, jim odpraviš strahove, itd. Je bil kateri izmed konjev prav poseben izziv?

Boris Sušec: Dejansko mi je vsak konj izziv. Prav vsakemu posebej se posvetim in na enkrat ujahujem samo enega konja. Predvsem zato, ker če se pri kakšni vaji zatakne, je ne končam dokler ne vidim, da je konj sproščen in umirjen, kar pa lahko traja tudi par ur.

Ženska.si: Bi rekel, da lahko ujezdiš vsakega konja?

Boris Sušec: Če bi odgovoril pritrdilno, bi se zlagal. Še vedno so konji z zelo težkim karakterjem in  verjamem, da se nekaterih konj ne da kvalitetno ujahati oziroma jih lahko jahajo samo določene osebe.

Ženska.si: Kaj vse vpliva na konjev karakter oziroma na njegovo vedenje?

Boris Sušec: Na konjev karakter v samem začetku njegovega življenja vpliva njegova mati, nato čreda v kateri živi in na koncu tudi ljudje, s katerimi si deli življenje. Ne smemo pa pozabiti tudi njegovo  »konjesebnost«, ki jo ima že od rojstva.

Ženska.si: Kako se človek približa konju na pravilen način?

Boris Sušec: Zanimivo vprašanje. Kaj je prav in kaj ni. Jaz bi tale primer odnosa prenesel kar v medčloveške odnose. Rekel bi, da zelo malo ljudi pogleda to stran odnosa. Če imaš konja, si ga pač lastiš in počneš z njim kar ti je volja. Po drugi strani pa, če pogledamo primer iz medčloveškega odnosa… če pride fant do dekleta, jo kar zgrabi za roko in ji reče: »Ti si moja in pika,« si mislim, da bi pri takšnem odnosu marsikatero dekle že plezalo na drevo. Lahko pa se fant malo potrudi, da ga dekle opazi, da ji postane zanimiv in potem je konec zgodbe povsem drugačen. Podobne stvari se dogajajo s konji in zelo malo ljudi si vzame čas, da bi postali konjem zanimivi, da bi bili konji radi z človekom.

Ženska.si: V kakšnem primeru konj v človeku prepozna nevarnost?

Boris Sušec: V  vsakem primeru, kjer se ljudje pretirano odzovejo oziroma razjezijo. Konji so umetniki, če gledamo s psihološkega vidika. Svoje lastnike imajo prebrane in naštudirane, vedo kaj jih razburi, razjezi, vedo kaj morajo storiti, da bodo imeli mir in še bi lahko našteval.

Ženska.si: Kdaj ljudje narobe ravnamo s konji?

Boris Sušec: Najpogosteje ljudje zamenjajo konjev strah za neposlušnost oziroma nedisciplino. In način dela s konjem v teh dveh primerih je popolnoma različen.

Ženska.si: Kakšen je občutek, ko opaziš, da te je konj zaznal, da te sprejema in ti zaupa?

Boris Sušec: Občutek je božanski, to je težko opisati z besedami. Ta občutek poznajo plesalci, ko dva postaneta eno in ju vidiš samo kot eno celoto in ne kot dva plesalca.

Ženska.si: Kdaj si prvič začutil, da imaš to posebno povezanost s konji in da jih znaš razumeti? Se lahko človek tega nauči iz knjig ali mora vseeno imeti poseben dar?

Boris Sušec: Moji začetki s konji so bili bolj tako, tako. Sanje in želje so bile eno, realnost pa se je pokazala v malo bolj drugačni luči. Od vsega začetka sem imel rad živali in že od malih nog so me mikali  konji, ampak nekako ni zneslo, da bi imel svoje konje (starši, šola, mladost). In ko sem si izpolnil te sanje, da sem lahko imel konje, je s sanjami prišla tudi realnost. Da bi postal boljši v odnosu s konji sem se začel učiti in iskati informacije od najboljših.

Jaz mislim, da je edini posebni dar, ki ga moraš imeti, vztrajnost da spelješ stvari do konca.

Ženska.si: Slišala sem, da konj izkaže naklonjenost s tem, da obrne ušesa proti tebi in da te v primeru, če jih obrača stran, iz nekega razloga ignorira. Se motim?

Boris Sušec: O ušesih bi lahko govorila celi dan, pa nebi končala teme. So zelo zanimiva stvar na konjevi glavi  in ti veliko povejo o konju. Od tega kakšne volje je, kakšno je njegovo razpoloženje, kje je njegova pozornost in še marsikaj.

Ženska.si: Konj je lahko tudi terapevtska žival. Ali mora za hipoterapijo izpolnjevati kake posebne pogoje?

Boris Sušec: Sigurno ni vsak konj primeren za terapijo. Sploh kar se tiče karakterja, morajo to biti zelo tolerantni in nezahtevni konji. Tudi telesno morajo ustrezati kriterijem, ki jih predpisuje hipoterapija. 

Ženska.si: Za psa rečemo, da je človekov najboljši prijatelj. Kaj bi lahko rekli za konja?

Boris Sušec: Vse je odvisno od odnosa, ki ga imamo do živali.

Ženska.si: S konjem Johanom sta v programu Parelli Natural Horsemanship na izpitu osvojila tretji nivo, česar ni dosegel še nihče v Sloveniji in kar je veliko priznanje. Kakšni so tvoji cilji in želje za naprej?

Boris Sušec: Moji cilji in želje so, da bi postal zelo dober v učenju konj ter postati specialist za obnašanje konj in jahačev, da bi jim lahko pomagal na skupni poti k boljšemu odnosu.

V prihodnosti imam namen kupiti kmetijo in jo preurediti v poligon, ki bo namenjen učenju konj.

 Enako ti želimo tudi mi. Hvala za pogovor.