Stefan Minić se je hudo poškodoval, ko je na plinskem štedilniku skušal skuhati kavo. Dobil je opekline na obrazu, rokah, dlaneh, nogah in celo stopalih. Na srečo pa ima tako dobre prijatelje, ki bi dali zanj vse, celo svojo kožo. Dobesedno! Nikola Petrović (26), Miloš Đukić (26) in Nikola Barjaktarović (22) iz Kragujevca so svojemu prijatelju Stefanu, ki ima opečenih kar 38 odstotkov cele površine kože podarili celo svojo kožo. Medtem ko zdravniki Miniću v kliničnem centru Srbija pod popolno anestezijo menjajo povoje na telesu, trojica junakov v Kraguljevcu organizira dobrodelne koncerte za zbiranje sredstev za nadaljnje operacije.
Prijatelji so mu brez omahovanja priskočili na pomoč
Kot rečeno se je Stefan poškodoval, ko je skušal z vžigalico prižgati plinski kuhalnik, iz katerega je že nekaj časa uhajal plin. V bolečinah je stekel iz hiše in klical na pomoč, saj je dobil težke opekline po obrazu, rokah in nogah. Trenutno se nahaja v kliničnem centru Srbija, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. Dan po nesreči je Stefanov oče Goran Minić z drhtečim glasom poklical svojega prijatelja Nikolo Petrovića. Kot pravi Petrovič, tega dne ne bo nikoli pozabil: “Povedal mi je, da Stefan nujno potrebuje kožo in če bi bil darovalec. Tiho je dodal, da sta poleg mene potrebna še dva darovalca. Poklical sem svojega šefa v službi in ko je slišal za kaj gre, mi je takoj odobril dopust. Poklical sem še Miloša in Nikolo. Vsi živimo v naselju Stanovo, poznamo se od otroštva. Tudi ona dva sta svoje šefe prosila za dopust in v manj kot uri smo bili vsi trije pripravljeni. Zdravniki v Beogradu so nam povedali, da bo vse skupaj zelo bolelo in da bomo dolgo nepokretni. Zahvalili smo se jim za opozorilo, toda vseeno vztrajali na tem, da Stefanu pomagamo.”
Miloš Džukič pa pove, da so operacije trajale približno štiri ure. Istočasno so vsem trem fantom odstranili kožo na stegnih in jo presadili Stefanu. Na vprašanje, ali je poseg bolel, pa je Miloš dejal, da bi ga bolj bolelo, če tega za svojega prijatelja ne bi naredil. “Nam so odstranili kožo s stegen. krvaveli smo dva dni, na vsako uro ali dve so nam morali menjati povoje. Bili smo popolnoma nepokretni, sfiksiranimi nogami. Dokler nismo čez 110 dni zapustili bolnice smo dobivali injekcije proti bolečinam,” Še pove. Najmlajši junak te zgodbe pa je 22-letni Nikola, ki je na bolniški. Kot pravi, mu je vseeno če ga boli in se ne misli pritoževati, saj so pomembnejše stvari v življenju.
Družina se boji prihodnosti in upa na najbolje
Goran Minić, Stefanov oče,pojasnjuje, da mu je uspelo s sinom že nekajkrat govoriti po telefonu, saj so mu sestre držale slušalko k ušesu. “Stefana nismo videli od nesreče in ne smemo k njemu. Ko govori tiho, nas je strah, smo žalostni, ko je bolje, tudi mi kar oživimo.” Stefanova mama Mirjana pa zaskrbljeno pravi, da zdravniki še vedno ne želijo ničesar napovedovati in da se ji lomi srce ob misli, da morajo sina vsak dan previjati pod popolno anestezijo.