Na uredništvo Ženska.si je prispelo pismo mlade mamice Tine G, ki je razbolela od šivov prihitela na urgenten pregled na ljubljansko porodnišnico. Kaj se ji je zgodilo potem, preberi v njenem pismu, ki ga objavljamo v celoti.
Spoštovani g. župan Zoran Jankovič in ga. Mateja Duhovnik,
1. februarja 2013 sem se 8 dni po rojstvu prvorojenke vrnila v porodnišnico zaradi večjih zdravstvenih težav. Porod je bil težek in bila sem še vedno razbolena in polna šivov – notranjih in zunanjih, tako da sem bila psihično in fizično v zelo slabem stanju. Pripeljala sem se s svojim avtom pred porodnišnico, čimbližje seveda, saj je bil vsak korak zame kot maraton. Parkirala sem na pločnik ob ograji vrtca, kjer so bili in so vedno bili, (in so tudi ostali tam, kljub temu, da ni narisanih belih črt) tudi ostali avtomobili s plačano parkirnino. Blizu porodnišnice sem parkirala, ker sem se le s težavo premikala oziroma hodila. Vem, da so v bližini parkirne hiše, vendar se mi v tem stanju niso zdele niti približno “v bližini” – nekaj metrov peš zame je bilo neznosnih – in mi peš iz parkirne hiše v takem stanju sploh ne bi uspelo priti, sploh pa ne z novorojenčkom in po drsečih tleh in snegu, ki je intenzivno naletaval. Menim, da tudi sicer pred porodnišnico ljudje ne parkirajo iz luksuza in komoditete, ampak nuje in potrebe.
Naj nadaljujem.
Punčka je bila z menoj, saj sva bili sami doma in je nisem imela kam oz. komu oddati, pa tudi hraniti jo je treba zelo pogosto, zato sem šla z njo po snegu in mrazu nazaj v porodnišnico. Na parkirnino sem v trenutku, ko sem sklonjena iz avta komaj potegnila jajček z novorojenčkom, pozabila. Padal je sneg in bilo je grozno mrzlo. V ambulanti so mi dali napotnico za nujne primere in mi zabičali, naj grem takoj v bolnico Petra Držaja.
Vzela sem dojenčico in odšla proti avtu, kolikor mi je telo to dopuščalo. Ko pa sem prišla do avta, avta nikjer! Ostali avtomobili so bili še vsi tam, ob ograji, le mojega nikjer. Na obrazu sem čutila sneg in mrzel zrak mi je lezel pod kosti – verjetno ni bilo dojenčici nič bolj prijetno. Obrnila sem se nazaj proti porodnišnici, vsak korak se mi je ob bolečinah zdel večnost. Receptor mi je dal številko deponije Ljubljana in potrdili so, da so pravkar pripeljali mojega malega chevroleta aveo.
Torej, vlečna služba je vzela izpred porodnišnice avto meni, novopečeni mamici, razboleni, zašiti ter 8 dni staremu novorojenčku! Obraz so mi zalile solze, poskušala sem po telefonu priklicati kogarkoli, da naju zapelje do deponije, ki je čisto na drugem koncu mesta, do kamor ne pelje noben avtobus. Poleg tega bi bilo na avtobus v obdobju, ko so bili prepovedani obiski celo očetov! v porodnišnici zaradi gripe, avtobusi pa polni smrkajočih ljudi, z novorojenčkom nevarno in noro, do deponije pa bi morala še kar nekaj kilometrov pešačiti. Za taksi nisem imela.
Na srečo je do mene prišla mama in kar nekaj časa smo se prebijale do deponije, kjer so mi vzeli dodatnih 100 eur in dali še kazen za parkiranje. Ob blagajni sem se pošteno razjokala in tudi punci na blagajni ni bilo vseeno. Razumem, da so zakoni zakoni in da sem kriva, ker sem parkirala in nisem plačala, pa vendar nosečnice in ženske, ki so pravkar rodile, niso krive, da za take nujne primere ni omogočeno parkirno mesto pred porodnišnico.
Sestre v porodnišnici so bile zgrožene in cela porodnišnica Ljubljana govori o tem, kar se je zgodilo – da je pajk odpeljal avto mamici z napotnico za nujni prevoz v bolnico in 8 dni starim novorojenčkom. Dale so mi tudi potrdilo, da sem bila pri njih in ne v kakšni kavarnici in povedale, kako vlečna služba samo čaka, kdaj odbije minuta, po kateri lahko začnejo odvažati avtomobile pred porodnišnico – prispelim bodočim mamam, očetom na obisku, sestram, ki delajo nočne, in nujnim primerom, ki se kot jaz, vrnejo v porodnišnico zaradi krvavitev po carskem rezu in podobnem.
Na vas se obračam – ne samo na vas kot uradnike, ki slepo sledijo pravilom, ampak se obračam na vas kot ljudi. Kot uradniki in izvrševalci zakonov in najrazličnejših podzakonskih aktov in drugih pravil – avtomobilov z neplačano parkirnino je po vsej Ljubljani več kot preveč: so pred kavarnami in pivnicami – pred objekti, kjer odpeljati avto nekomu nima za posledico potencialne tragedije – tako kot pred porodnišnico. Porodnišnice in podobni objekti, kamor pridejo ljudje zaradi večinoma nujnih primerov, bi lahko pustili pri miru. Seveda se strinjam, da voznik plača kazen, ker ni plačal parkirnine ali ker je napačno parkiral in v primeru, da obenem s tem ni oviral ostalega prometa – vendar je nedopustno, da se mu avto izpred takih institucij odvzame.
Naj dodam le še to, da mi je “družini prijazno podjetje” pet dni pred PDP poslalo dopis, v katerem so me obvestili, da mi preneha delovno razmerje 9.2.2013, kar se je 10 dni po tem, ko sem rodila, tudi zgodilo. Teh 140 eur je zato še dodatno ogrozilo naše socialno-finančno stanje – poleg tega, da je vlečna služba spravila v zdravstveno ogrožujoč položaj mene in novorojenčka. Po vsem tem – da družba poziva mlade, naj imajo družine, nato pa nosečim ženskam delijo odpovedi in jim ne podaljšajo pogodb ravno v času, ko so najbolj ranljive, potem pa se z njimi še tako ravna, da se jim odpelje avto, ko ga najbolj potrebujejo, se mi zdi neznosno in zelo proti nazivom, ki si jih država pripenja (socialna država, zaščita ranljivih skupin in podobno)
Apeliram na vas, da spremenite podzakonske akte in pravilnike tako, da bodo urejale parkiranje pred institucijami, kot je porodnišnica tako, da bo omogočeno deljenje kazni, ne pa tudi odvoz prevoznega sredstva. Predlagam, da se uredi nekaj parkirnih mest (recimo 5, 6), kjer bi lahko nujni primeri parkirali za maksimalno pol ure ali 1 uro brezplačno, listek, ki bi potrjeval, da gre za nujni primer, pa bi dobili v porodnišnici pri vratarju.
Kazni sem plačala, a se mi to sedaj tudi zelo pozna. Imam namreč samo še mamo, ki ima samo 350 eur penzije in nimam nikogar, ki bi mi lahko pomagal. Lahko pa mi v znak dobre volje povrnete vsaj odvoz z pajkom.
Prosim vas za vaše mnenje o opisani situaciji in o mojem predlogu o preureditvi parkiranja pred institucijami, kot je porodnišnica. Vem, da je službam, kot je “pajk” v interesu zaslužek, in da redarji med seboj kot otroci tekmujejo, kdo bo napisal več kazni – a vendar, naj ne služijo na račun najranljivejših skupin – žensk in otrok.
V kolikor imaš tudi ti zgodbo, ki bi jo rada delila z drugimi ženskami, pa naj bo kakršne koli narave, nam jo pošlji na urednistvo@zenska.si. Z veseljem jo bomo objavili.
