Ženska.si: Od kod tvoja ljubezen do konj?
Eva Kovač: Že odkar pomnim, sem bila navdušena nad konji, že kot mala punčka sem okamnela vsakič, ko je mimo mene prišel konj. Ne vem pa točno, od kje tako močna ljubezen, saj nihče v moji družini nikoli ni kazal tako velike ljubezni do konj kot jaz.
Ženska.si: Te je bilo kdaj strah, da bi te konj vrgel s sedla?
Eva Kovač: Da. Ko sem pri 14-ih letih začela jahati, sva imeli z inštruktorico nesrečo. Njeno kobilo je namreč prestrašil pes, ki je skočil na pot in ona je padla s konja, moj konj pa je odgalopiral s polno hitrostjo za njeno kobilo, ki je bežala od nevarnosti. Od takrat naprej sem se vedno bala, da bom padla, pa čeprav takrat nisem. No, ko sem dobila svojo kobilo, me je ta strah minil, sploh po treh padcih, ki so se na srečo končali brez poškodb (resnih).
Ženska.si: Kaj je prva stvar, ki te jo naučijo v jahalni šoli?
Eva Kovač: V klasični jahalni šoli ti najprej predstavijo osnove. Kako konja zavezati, očistiti, zasedlati in potem sledijo osnovne vaje za učenje jahanja (najprej v hodu, potem kasu in tako naprej).
Ženska.si: Kaj tebi osebno pomeni ježa: sprostitev, rekreacijo …?
Eva Kovač: Oboje. Predvsem čisti užitek. To, da si na konju, v naravi, je zame nekaj najlepšega, kar lahko obstaja. Velikokrat sem, ko sem sama jahala s svojo kobilo po gozdu, sprostila vajeti, da je kobila sama šla svojo pot (tako ali tako je poznala teren in je vedela, kam mora iti), sama pa sem zaprla oči in globoko zajela zrak, ter prisluhnila zvokom narave in topotu kopit moje Zare.
Ženska.si: Predvsem ženske bi zanimalo, kako lahko ježa vpliva na izoblikovanje postave.
Eva Kovač: Nisem sicer kakšna športna strokovnjakinja, ampak mislim, da sama ježa ni ravno način za izgubljanje teže in izoblikovanje postave, če pa zraven še čistiš konja in bokse, če piliš njegova kopita, če ga sprehajaš tudi na roki, potem je že druga pesem. Definitivno pa z ježo krepiš stegenske in ritne mišice.
Ženska.si: Mnogo ljudi ima v mislih, da je konjeništvo finančno kar zajeten hobi. Se motijo?
Eva Kovač: Ne, ne motijo se. Na splošno je konjeništvo drag šport. Že če se samo učiš jahati in nimaš svojega konja, je lahko precej velik zalogaj. Jahalne ure danes stanejo od 10 do 15 evrov v klasičnih šolah jahanja, potem je tukaj še nekaj osnovne opreme, ki jo je priporočljivo imeti (čelada, jahalne hlače, gamaše oziroma čepse …).
Ženska.si: Kaj bi svetovala tistim, ki bi se lotili ježe, a jih pri tem ovira strah do konja?
Eva Kovač: Parelli naravno konjarstvo. Zakaj? Ker začne pri osnovah razumevanja konj. Konj je zelo plašna žival, verjemite mi, da se on bolj boji vas, kot vi njega, vendar je tudi zelo pameten in če je vas strah, bo on to vedel in znal izkoristiti sebi v prid. Če se lotite dela po Parellijevem programu, boste konja razumeli, vedeli boste, kaj pomeni določen odziv, ki ga ima na stvar, in strah bo izginil. Prav tako je pri Parelliju veliko dela »na tleh«, kar pomeni, da s konjem najprej vzpostaviš pristen odnos, šele potem se povzpneš v sedlo in greš jahati. Parelli sam zelo veliko da na varnost jahača in tudi konja, dokler ne vzpostavita določenega odnosa skozi sedem iger, se jahanje sploh ne priporoča.
Ženska.si: Prej ali slej je želja vsakega ljubitelja konj, da bi imel svojega. S partnerjem Borisom, ki je tudi sam velik strokovnjak za konje, imata trenutno kar nekaj udomačenih konj, kakšen pa je bil občutek, ko si dobila prvega čisto svojega konja?
Eva Kovač: Ja, z Borisom imava štiri svoje konje, trije so od Borisa, ena je moja. Ko sem dobila Zaro, ki je moj prvi konj, je bilo res nekaj posebnega. Ko sem izvedela, da se Zara prodaja (bila je namreč v hlevu, kjer sem sama jahala, in sem poznala njenega bivšega latnika), sem doma takoj začela omenjati, da bi imela svojega konja. Seveda je bilo sprva veliko neodobravanja in prepiranja, vendar smo se po tehtnem premisleku le odločili, da kupimo Zaro. Finančno sta mi veliko pomagala starša, za kar sem jima še danes zelo hvaležna, drugače pa sem preko študentskega servisa pridno delala, da sem lahko plačevala mesečno oskrbo. Konj je velika skrb in velika odgovornost in če bi danes bila še enkrat v taki situaciji, bi verjetno ravnala enako, s tem da bi se prej sama poskušala naučiti veliko več stvari o konjih, kot sem vedela takrat.
Kaj vse zajemata skrb in nega za konja?
Eva Kovač: Odvisno je od tega, ali imaš konja v oskrbi ali ga imaš doma. Če ga imaš doma, je delo bolj zahtevno, saj je potrebno čiščenje boksov, večkratno dnevno hranjenje, čiščenje konja, vodenje v izpust ali na pašnik, potem pa je tu še jahanje ali igranje (v Parelli metodi se s konji namreč igramo). Seveda je potrebno misliti še na nego kopit in zob, pa letna cepljenja in paste proti notranjim zajedavcem.
Kakšen pa mora biti pašnik, da se konj počuti udobno?
Eva Kovač: To je odvisno od osebnosti konja (smeh). Moja Zara in Borisova Aris bi definitivno izbrali zelen, raven travnik, z bogato travo, ker zelo radi jesta, medtem ko bi Johan in Lisička verjetno raje imela kakšen bolj raznolik travnik s kakšnimi naravnimi ovirami, saj sta zelo igriva in se rada podita en za drugim.
Po kakšnem terenu najraje jezdiš?
Eva Kovač: Po gozdnih poteh, kjer je mir in lahko uživam v čudoviti naravi in zvokih gozda.
Če se ne motim, so arabski konji najdražji konji na svetu. Si tudi sama želiš imeti enega od teh?
Eva Kovač: Arabci so zelo temperamentni konji. Konstrukcijsko so manjšega okvira, kar zame sicer ni ovira, saj sem sama tudi bolj majhna, ampak se vseeno nekako ne navdušujem nad njimi. Bolj so mi pri srcu veliki konji. Sama bi nekoč rada imela kakšnega ogromnega hladnokrvnega konja ali pa konja pasme Quarter Horse (to je tudi moja Zara), palomino barve (zlata dlaka, ter bel rep in griva).
Z Borisom sta pred kratkim postala srečna starša novorojenčice Mije in brez dvoma bo tudi ona pridobila ljubezen do konj. Pri katerih letih jo bosta prvič posedla ob sebi na sedlo?
Eva Kovač: Ja, pred kratkim sva dobila čudovito hčerkico Mijo in oba upava, da se je »nalezla« najine ljubezni do konj. Mislim, da bo sedela v sedlu poleg očka kar kmalu (smeh).
Kakšne so tvoje želje glede vzreje konj v prihodnosti?
Eva Kovač: Z Borisom imava v planu kupiti večji kos zemlje in na njem urediti poligon za konje, velike izpuste in tako imenovano »lauf-štalo« za konje. Želim si tudi še naprej graditi na odnosu med nama z Zaro, saj se je ta, odkar delava po Parelli programu, zelo spremenil. Na boljše seveda.
