Slika cepljenja je simbolična (Thinkstock)
Hčerka je po cepljenju dobila rdečine po celem telesu. Tri leta se je skoraj vsak dan zaradi srbenja tako razpraskala kožo, da so bile včasih rjuhe krvave kot po masakru.
Od srbenja se je sedemmesečni deklici mešalo
Lička pri naši zdaj štiriletni hčerki so po približno enem tednu od tretjega cepljenja pri šestih mesecih starosti začela postajati hrapava in rdeča. Po obisku pediatrinje smo dobili kremo Elidel, vendar je po prebranih stranskih učinkih nismo velikokrat uporabili, pa tudi v tem času reševanja ličk se je rdečina (rdeča, suha, hrapava koža) razširila na vrat, nato pod pazduhe, naprej po rokah do dlani. Kmalu zatem se je rdečina pojavila tudi na trebuhu, nato na hrbtu in nogah, vse do prstov. Hčerki se je od srbenja pri sedmih mesecih dobesedno mešalo. Meni pa tudi. Pri ponovnem obisku pediatra je zdravnica rekla, da kaj takega še ni videla (pa je v začetku leta 2013 odšla v penzijo) in smo dobili napotnico za nujen obisk dermatologinje, ki nas je takoj napotila na pregled na pediatrijo z besedami: “Tukaj pa nimam kaj čarati…”.
V bolnišnico …
Tako sva bili slab mesec zaradi oblike hudega atopičnega dermatitisa hospitalizirani. V tem času so opravili razne preiskave, od alergo testov na koži, v krvi, bakterijskih… Med vikendi sva hodili domov, v ponedeljkih pa so vsakič znova preizkušali novo terapijo. Ves ta čas bivanja na pediatriji je prejemala Tavegyl v žilo. Ker sem jo dojila, sva obe morali izločiti iz prehrane vse znane alergene, prav tako tudi konzervanse, mlečne izdelke, jajca…
Če vam povem podatek, da sem v dveh mesecih shujšala 18kg, si lahko prestavljate kakšen šok je to bil za osem mesečnega dojenčka.
V naslednjih letih sem potrošila ogromno denarja za razne kreme, kopeli, olja… Tudi po priporočilih dermatologinje in pediatrinje, vendar vsi ti proizvodi niso nič pomagali.
Še utrinki iz našega vsakdanjega življenja
Zjutraj smo preoblačili rjuhe, krvave kot po masakru, ker se je hčerka zaradi srbenja kožo ponoči tako razpraskala.
treh letih je mogoče šestkrat prespala celo noč, drugače smo se določeno obdobje precej redno z njo sprehajali sredi noči po ulici, da se ji je koža toliko ohladila in da se je zamotila, da se ni non stop praskala. Praske in rane smo mazali z Garamycinom, da se je vsaj malo prej pozdravilo in se niso rane vnele. Na mestu cepljenja je imela še pred kratkim, torej po dobrih treh letih od zadnjega cepljenja, obsežno trdo bulo v velikosti kovanca za 50 centov. Po besedah pediatrinje naj bi to bila brazgotina.
Letos junija smo bili pri priznanem terapevtu bioresonance
Po njegovih petih terapijah, dieti brez sladkorja in kvasa, razstrupljanju telesa od težkih kovin, ki jih vnesemo v telo s cepivi, punca spi cele noči, koža je neprimerljivo bolj zdrava, postala je živahna in sedaj jo lahko brez problema preoblačimo v vrtcu ( prej se zaradi rdečin in razpraskanih nog ni hotela).
Pediatrinji sem povedala, da dokler mi ne pozdravijo hčerke, niti razmišljam o naslednjih cepljenjih. Zaenkrat imamo mir.
Druga mlajša hči je bila cepljena enkrat in takrat je dobila ogromno rdečino na nogi, ki pa jo zdravniki sploh niso zabeležili.
Samo od januarja letos do septembra je imela kar osemkrat vnetje ušes. Potem smo tudi z njo začeli zdraviti z bioresonanco, s pomočjo katere se je tudi njej zdravje izboljšalo.
Kakšne pa so vaše izkušnje s cepljenji? Zaupajte nam v komentarjih pod člankom.
Imate tudi vi zgodbo, ki bi jo radi delili z bralkami Ženska.si? Pišite nam na urednistvo@zenska.si.
