Odpri galerijo

Rudolfu je pri kuhanju pomagal nizozemski veleposlanik (Foto: S.L.) 1 / 4

Kot je povedal simpatični Nizozemec je bila hrana v zadnjih letih preveč mistificirana in veliko kuharjev je postalo zvezdnikov, njegov cilj in cilj 24kitchen pa je, da bi naredili ravno obratno. “Res je, da smo na turneji kot kakšni rock zvezdniki, vendar smo tukaj zato, ker ste nas prijazno povabili in ta turneja ima razlog: hrana ne sme ustrahovati, pripravljanje hrane ne sme ustrahovati! Če, ko gledate 24kitchen in me vidite pripravljati katerokoli jed, si mislite, kako dober kuhar je in si želite, da bi tudi sami to znali, potem nisem dobro opravil svoje naloge. Tam sem, da sem pomoč v vaši kuhinji. Tam ne morem biti z vami fizično, ampak sem preko televizije. Jaz sem samo v pomoč, vi pa ste tisti, ki boste potem kuhali. 24kitchen je komunikacija, jaz sem komunikacijski kuhar, kar pomeni, da sem  tam samo zato, da spodbudim in navdihnem vas, da vam dam ideje, da vas opogumim v kuhinji,” pravi Van Veen. 

Kuhanje Rudolf rad primerja s plesom

Spregovoril je tudi o svojem sodelovanju pri šovu Zvezde plešejo in kot je pojasnil, se je za sodelovanje odločil, ker nikoli prej ni plesal. Pogosto so ga dame vabile na ples, vendar jih je vedno zavrnil in pobegnil v kuhinjo, kjer se je počutil varnega. Velikokrat je pomislil, da bi si želel, da bi upal plesati na vseh zabavah, kjer je bil, in prav zato se je  vseeno odzval povabilu, da sodeluje v tej oddaji. Njegova partnerica je bila nizozemska svetovna prvakinja v latinskoameriških plesih, ki mu je dejala: ‘Pojdi na plesišče, poslušaj glasbo, zapri oči in ne misli na to, kako smešen si videti.’  In kot pravi, je imela prav: “Prešel sem oviro v svoji glavi in sedaj na vsaki zabavi, kjer se pleše, vabim ljudi na ples in se zabavam. In prav to skušamo doseči tudi pri 24kitchen. Da bi se ljudje počutili bolj sigurno, samozavestno v kuhinji.” Rudolf pravi, da je to, da delimo svojo hrano, je ena najbolj demokratičnih stvari in zato je bil vesel, da je z nami delil nekaj nizozemskih posebnosti kot so “rollmops” in “stroopwafles”, ki jih je v živo pred nami pripravil  v rezidenci nizozemskega veleposlanika Pietra Langenberga in njegove žene Wilhelmine.

Preberite, kaj je Rudolf povedal za Ženska.si:

Pogosto se mi kakšna jed ponesreči in takrat se vedno vprašam, če tudi Rudolfu kdaj ne uspe hrane pripraviti, kot si je zamislil. Se vam to kdaj zgodi in kaj naredite takrat?

Seveda se tudi meni to zgodi. Napake se hitro zgodijo, saj nas med kuhanjem lahko kaj zmoti. Lahko kdo ravno takrat pozvoni na vratih, ampak nikoli pa me med kuhanjem recimo ne zmoti mobilni telefon. Moj telefon je vedno izklopljen in ga redko uporabljam. Raje se osebno dobim z ljudmi. Ko moj telefon zvoni, sem presenečen. Vse, kar je povezano z mojim delom,, urejajo drugi, da se lahko osredotočim na to kar delam. In tudi nerad s sabo vzamem telefon povsod s sabo, kamor grem. Temu pravim čustvena mobilnost, sem kjer sem in takrat mi ni treba klicati drugih, ker sem s tabo in to je poseben trenutek, za katerega nočem, da ga kaj zmoti. Ampak da se vrnem nazaj k vprašanju. Seveda se tudi meni kdaj kaj ponesreči, sploh ko recept pripravljam prvič. Tudi pri potici je bilo tako. Prvič sem jo poskusil tukaj v Ljubljani in sem bil navdušen. Doma sem potem eno oddajo posvetil Sloveniji, v kateri pa sem ugotovil, da potica, ki sem jo pripravil, ni bila niti pol tako dobra kot tista, ki sem jo jedel v Sloveniji. Vendar sem to v oddaji potem tudi preprosto priznal in pojasnil, da sem jo pripravil prvič, ter svetoval, da je najbolje, da greste po najboljšo potico kar v Slovenijo.

Slišala sem, da če se ti med kuhanjem jed ponesreči, ni dobrega okusa, da preprosto dodaš več masla in česna in okus vseeno nekako rešiš. Kaj pa narediš, ko se ponesreči kakšna sladica, s kakšnim trikom jo lahko rešiš?

Če se ti ponesreči biskvit za torto lahko vedno lahko narediš zloženko. Zdrobiš biskvit, ga daš v veliko posodo, po vrhu pa daš smetano, sveže sadje, oreščke in jed predstaviš kot neko čisto posebno, samosvojo sladico. Nikomur ni treba vedeti, da se ti je prvotna sladica ponesrečila. Edino, kar šteje, je dober okus. Vedno lahko tudi naredite kroglice iz tega ponesrečenega testa, dodate marmelado, malo ruma in oblikujete kroglice, ki jih povaljate v stopljeno čokolado in dobite novo, odlično sladico.

Kaj mislite o tem konceptu, da so kuharji v zadnjem času postali pravi zvezdniki. Menite, da tudi zaradi tega ljudje raje spremljajo te oddaje in najdejo veselje pri kuhi? Ste si kdaj mislili, da boste tako popularni v državi kot je Slovenija?

Seveda ne. Preprosto sem sledil srcu in delal to, kar me je veselilo. Kar pa se tiče zvezdništva med kuharji, je v redu, dokler se ljudje ne začnejo obnašati kot zvezdniki. Ljudje vedno govorijo o moji oddaji, toda jaz ji nikoli ne rečem tako. To ni moja oddaja, to je oddaja od gledalcev. Če vi nehate gledati, oddaje ne bo več. Tam je, ker si delimo navdušenje in mogoče sem res jaz tisti, ki stvari poganja, toda od vas je odvisno ali boste to sprejeli.Moj namen ni, da bi ljudem kazal, kaj jaz znam, ampak da vam pokažem kaj vi znate. Kaj lahko sami naredite. Včasih v kateri od oddaj pripravim kako jed, ki na koncu ne izpade tako dobro, kot sem upal, ampak jo pustim tako. Nikoli ne manipuliram s temi stvarmi in jih posnamem znova, ker če bom to naredil, potem se bo enako vam kot meni v oddaji recept ponesrečil in boste izgubili voljo. Če ne delam pošteno, se bo to preneslo na vas, in če vam recept ne bo uspel boste krivili mene in mojim receptom ne boste več sledili. Tako se iskrenost razmerja konča.

Menite, da več ljudi vaše oddaje samo gleda, ali je več takih, ki gledajo in kuhajo?

Mene ne moti, če nekateri ljudje samo gledajo in ne kuhajo. Ljudje tudi gledajo nogomet na televiziji, pa ga ne nujno igrajo. Še vedno pa mislim, da do njih pride moje sporočilo in tudi samo zaradi gledanja imaš več znanja o hrani, ki ti morda pride prav v restavraciji, ko naročaš svojo večerjo. Veš kako nekaj izgleda, kako je pripravljeno, iz česa je in lažje naročiš. Vedno je nekaj dobrega v tem. Lahko pa te samo gledanju tudi spodbudi, da prosiš svojega partnerja, da ti pripravi jed, ki si jo videl pripravljati mene v oddaji. Tudi to je dobro (smeh).

Kaj pa pravite na to tranzicijo iz obdobja, ko smo vsi kuhali doma, pa potem obdobja, ko je bilo moderno naročati pripravljeno hrano oz. že pripravljene obroke greti v mikrovalovni pečici, danes pa spet vedno več ljudi kuha doma. Menite, da so tudi kuharske oddaje pripomogle k temu, da so ljudje spet začeli uživati v kuhi?

Ne le televizijske oddaje, tudi vsi ostali mediji, vsi komunikaciji kanali so pripomogli k temu. In težim k temu, da stvar postane kar se da demokratična in dostopna vsem. Vsi mediji skupaj demistificiramo gastronomijo.