Foto: Thinkstock
Približuje se pustni čas, zato je družba GfK Slovenija izvedla raziskavo, v kateri so se podrobneje posvetili maškaram. Čeprav je pust pri nas tradicionalni običaj, pa se za to priložnost našemi le tretjina Slovencev. Največ se jih v maškare preobleče v Pomurju, najmanj pa v Osrednji Sloveniji in Zasavju.
Množično se pustovanja udeležijo mlajši posamezniki, stari do 25 let, kar ni presenetljivo, saj se v sklopu pustnega rajanja odvijajo številne zabave. Pustne maske pa le še dodajo poseben čar, saj ljudem omogočijo, da se za eno noč prelevijo v nekoga drugega oz. v nekaj, kar še nikoli niso bili. Pustovanje je pri nas že tradicija in večina posameznikov, ki se je našemila lani, bo to storila tudi letos. Hkrati pa si ljudje, ki se ga lani niso udeležili, letos ne nameravajo premisliti.
Po pustne krofe v trgovino
Po pričakovanjih največ Slovencev krofe kupi v trgovini, med tistimi, ki se odločijo za peko teh priljubljenih slaščic doma, pa je največ mladih, starih do 25 let. Družba GfK Slovenija je objavila zanimiv podatek, da je v gospodinjstvih, kjer krofe pečejo doma, odstotek moških pred štedilnikom za odtenek višji kot odstotek žensk. Pričakovano pa se za domačo pripravo krofov najmanj odločajo posamezniki iz Osrednje Slovenije.
Slovenci radi nagradimo maškare
Tradicionalnega običaja, pohoda od vrat do vrat in vzklikanja »imate kaj za pusta hrusta«, se po pričakovanju najpogosteje udeležujejo otroci anketirancev. Zanimiv pa je podatek, da se med samimi vprašanimi za takšne pohode ne odloča najmlajša starostna skupina, torej od 15 do 25 let, temveč po vratih trkajo posamezniki, stari od 26 do 35 let, najpogosteje verjetno skupaj s svojimi otroki.
Slovenci ostajamo radodarni in cenimo trud, ki ga v svoje kostume vložijo maškare, saj kar 90 odstotkov anketirancev nagradi maske, ki jih obiščejo na domu, bodisi z denarjem (23 odstotkov) ali s sladkarijami (68 odstotkov). Pri tem ima velik vpliv starost ljudi, ki jih maškare obiščejo, starejši ljudje jim namreč v večini podarijo denar. Tudi moški jih v povprečju raje nagradijo z denarjem, medtem ko ženske maškaram ponudijo sladkarije.
GfK Slovenija še ugotavlja, da osebni dohodek, zaposlitveni status in zakonski stan posameznikov ne vplivajo na njihovo odločitev za maskiranje.
