Foto: Thinkstock
Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa in samo lani je zaradi njega zbolelo 310 oseb, kar pomeni 15 na 100.000 prebivalcev. Številka pa je tudi precej večja kot leto prej. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Nevarnost vboda klopa traja lahko že od februarja pa vse do novembra. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi.
Kako deluje aplikacija?
Aplikacija klop SOS prikazuje zemljevid Slovenije, na katerem so vrisane upravne enote, ki so obarvane glede na povprečne letne obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom, poleg tega pa omogoča tudi spremljanje vremena v Sloveniji in ponuja informacije o boleznih, ki jih prenašajo klopi ter možnostih zaščite.
Trenutno je brezplačno na voljo v trgovini Google store, v kratkem pa bo na voljo tudi v trgovini Apple store. Naložite si jo lahko TUKAJ.
Kje smo izpostavljeni stiku s klopi?
Klopi živijo pri tleh:
- v travi,
- v gozdnati podrasti, ob gozdnih stezah, v grmovju vlažnih, mešanih gozdov,
- na robovih jas,
- na travnikih ob rekah in ob močvirjih,
- na zaraščenih, neobdelanih površinah,
- ob gnezdiščih ptic.
Največ klopov je na nadmorski višini do 600 m, v višje ležečih območjih jih je sicer manj, vendar jih v Sloveniji najdemo na nadmorski višini do 1.500 m. Klopi živijo pri tleh, kjer prežijo na toplokrvne gostitelje. Ko s čutili zaznajo človeka, zlezejo nanj, lahko pa tudi človek med hojo oplazi rastlinje in nevede pri tem s seboj odnese še klopa.
Kako se zaščiti proti klopom?
Zaščita z obleko
Ko se odpravljamo v naravo uporabljajmo svetla oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli. Tudi oblačila popršimo z repelentom, najbolje po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo.
Repelenti
Eden izmed načinov odganjanja klopov je uporaba zaščitnih kemičnih sredstev – repelentov, ki odganjajo mrčes. Med repelente sodijo nekatera eterična olja (olje citronele, sivkino in klinčkovo olje), piretrini (žuželkam škodljive snovi rastlinskega izvora) in dimetilftalat ter dietiltoulamid (DEET), snovi, ki ju najdemo v lekarniških pripravkih. Repelenti so na tržišču na voljo v obliki mazil, sprejev, gelov, losjonov itd. Z njimi se namažemo po razkriti koži in/ali jih popršimo po oblačilih. Na voljo so tudi elektronski odganjalci, ki si jih pripnemo na obleko in oddajajo visoke zvočne frekvence, kar odganja klope. Repelente moramo nanašati v skladu z navodili proizvajalca. Nikakor jih ne smemo zanesti na sluznice (oči, usta, nos) niti na ranice ali na poškodovano kožo, z uporabo pa moramo paziti tudi pri majhnih otrocih. Učinek repelentov traja samo nekaj ur, sploh v vetrovnem ali vlažnem vremenu, zato jih moramo vsakih nekaj ur ponovno nanašati. Če se močno potimo ali zadržujemo v vodi, moramo kožo večkrat osušiti in ponovno namazati. Repelent vedno nanašamo čez zaščitne kreme proti soncu.
Uporaba tovrstnih sredstev na dolgi rok ali na nepravilen način je človeku potencialno škodljiva.
Strokovnjaki opozarjajo, da repelenti niso 100 % učinkoviti, saj nekateri ljudje dobijo klopa kljub uporabi repelentov, delovanje repelentov je časovno omejeno.
Najbolje je, če se zaščitimo z obleko in repelenti, po vrnitvi domov pa se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne prisesane klope, se stuširamo, si umijemo lase ter oblačila operemo.
Kako poteka razvoj bolezni?
Bolezen se praviloma razvija v dveh fazah.
Prva faza: Bolezenski znaki prve faze klopnega meningoencefalitisa se pojavijo večinoma od sedem do 14 dni po okužbi. Pojavijo se neznačilne težave, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Ta faza traja do šest dni.
Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
Druga faza: Začne se z visoko temperaturo, glavobolom, bruhanjem in včasih celo nezavestjo. Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Izid bolezni je ponavadi dober, čeprav je bolezen lahko tudi smrtna. Možen je pojav ohromitve mišic, ki lahko ostane trajno, pri skoraj tretjini zbolelih pa zdravstvene težave trajajo več mesecev.
Drugo fazo bolezni pri odraslih lahko razdelimo v naslednje tri oblike:
Meningitis (vnetje možganskih ovojnic): Za meningitis so značilni glavobol, vročina, slabost ali bruhanje in otrdelost vratu. Prizadetega pogosto moti svetloba. Navadno se okreva brez trajnih posledic. Neposredne smrtne nevarnosti ni.
Meningoencefalitis (encephalitis = vnetje možganov): Poleg znakov meningitisa se pridružijo še težave, ki so odsev vnetja možganskega tkiva: tresenje (največkrat prstov in jezika), težave z mišljenjem in zbranostjo, razne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki koma). Še posebno težko je stanje v primerih, ko je prizadeto možgansko deblo.
Mielitis (meningoencefalomielitis = bolezen, podobna otroški paralizi):Simptomom in znakom meningoencefalitisa se pridružijo še znaki, ki so posledica vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic.
Informacije smo našli na spletni strani sos-klop.si
