Zona nikakor ne zahteva odrekanje hrani, zahteva vnos kvalitetne hrane v pravem razmerju in pravih količinah (Thinkstock)
Kaj je zona?
Slovenijo sta nedavno obiskala avtorja načina prehranjevanja po Zoni, po kateri se ravnajo številne svetovne zvezdnice, kot so Angelina Jolie, Brad Pitt, Jennifer Aniston in Sarah Jessica Parker. Obroki morajo biti sestavljeni v razmerju 40-30-30, kar pomeni, da pri vsakem obroku zaužijemo 40%kalorij iz ogljikovih hidratov, 30% kalorij iz beljakovin in 30% kalorij iz maščob. Pri tem moramo paziti, da so posamezni deli sestavljeni iz kakovostnih OH, beljakovin in maščob, katere sestavine so to, nas učita knjigi Življenje v ZONI in Prehranjevanje po ZONI avtorjev dr. Barry Sears in dr. Riccardo Pina, ki sta dieto ustvarila.
Morda kot zanimivost, ogljikovi hidrati v dieti Zona večinoma prihajajo iz sadja, zelenjave in oreščkov in ne iz kruha, krompirja, testenin in ostalih pri nas običajnih prilog, brez katerih Slovenci praktično ne moremo. Prehranjevanje po zoni ima še dve pomembni pravili, namreč da posameznega del na krožniku ne sme biti večji od naše dlani in da med glavnimi obroki ne sme miniti več kot pet ur. Vmes moramo pojesti še dva manjša obroka in nekaj malega tudi pred spanjem. Primerna je tudi za vegetarijance.
“Z Zono se boste izognili kroničnim boleznim in počutili se boste bolje. Ne boste občutili lakote in že po desetih dneh boste opazili, da izgubljate odvečne maščobe,”
je povedal dr. Barry Sears med obiskom v Ljubljani. Sears je že takoj na začetku srečanja poudarjal, da ne gre za shujševalno dieto, temveč za pot do zdravega življenja, ki pa kot posledico prinaša tudi zdravo in lepo telo ter dobro počutje.
Zona spravi slabe gene nazaj v ravnovesje
Kot je na predstavitvi diete in knjige povedal dr. Sears, zona razume hrano kot drogo:
“Vedeti moramo, kaj uživamo, koliko in kdaj, ter kakšne učinke ima zaužito živilo na naše telo.”
Čisto vsak posameznik ima namreč določene genske preddispozicije. Mnoge so slabše, kot bi bilo zaželeno – za nekatere je to prekomerna teža, za druge diabetes, rak ali alzheimerjeva bolezen. Čeprav genov ne moremo spremeniti, lahko z Zono ponovno vzpostavimo njihovo ravnovesje, trdita avtorja. Ime diete je Zona dobila ravno po tem, da nas takšen način prehranjevanja drži znotraj zdravega ravnovesja in tako zagotavlja dolgo, kvalitetno in zdravo življenje.
Koliko hrane dnevno dovoljuje zona?
Na dnevni bazi Zona zagotavlja vnos najmanj 1100 kalorij (4602,4 kJ), od tega 75 g beljakovin. Hkrati pa lahko dnevno v telo vnesemo še 400 do 600 kalorij iz kategorije zelenjave ali sadja. Pomembno je, da nekaj kalorij vnesemo tudi s pravilno izbiro maščob. Pri slednjih daje Zona prednost omega 3 maščobnim kislinam, ki jih pogosto zaužijemo premalo, preveč pa naj bi zaužili omega 6 maščobnih kislin (z njimi je na primer bogato sončnično olje) Posledica porušenega razmerja je tiho vnetje, ki je vzrok številnih sodobnih bolezni, med drugim pa povzroča tudi debelost.
Primer jedilnika
Da si bomo lažje predstavljali, kako deluje Zona, poglejmo primer jedilnika, ki smo ga izbrskali iz knjige Prehranjevanje po Zoni. Ta je že prevedena v slovenščino, jedilniki pa so prilagojeni živilom, ki jih uživamo pri nas.
1. Primer mesnega jedilnika (kosilo)
– 150 g pičančjega mesa (5 blokov beljakovin)
– zelena solata (neomejeno)
– 300 g paradižnika + 120 g surovega korenčka (2 bloka OH) ali 640 g blitve (2 bloka OH)
– 1 kivi (100 g) (1 blok OH)
– 1 cela in 2/3 čajne žlice (7,5 g) ekstra deviškega oljš+čnega olja (5 blokov maščob)
2. Primer vegetarijanskega jedilnika (kosilo)
– 125 g sejtana
– 250 g kumaric
– 125 g sojinega jogurta
– 160 g čebule
– 20 g ovsenih kosmičev
– pol limone – naribana lupinica
– 1 jušna žlica gorčičnih semen
– 1 čajna žlica ekstra deviškega oljčnega olja
– sol in poper po okusu
Sejtan popečeom v ponvi ali na žaru, iz ostalih sestavin pripravimo kumarično solato
Kakšne učinke lahko pričakujemo in kdaj?
Avtorja diete za začetek priporočata, da preizkusimo enotedensko dieto, za katero recepti so zapisani v zgoraj omenjeni knjigi. Že po prvem obroku naj bi občutili več energije, predvsem pa odsotnost lakote naslednjih pet ur (čeravno vmes zaužijemo še en manjši obrok). Po enem tednu se bomo počutili toliko bolje, da z dieto ne bomo več hoteli odnehati, pravita dr. Sears in dr. Pina. 7-10 dni je tudi čas, ko se pokažejo prve izgube odvečnih maščob. Prednost diete po Zoni je ta, da nismo nikoli lačni, uživamo za telo zdravo razmerje živil, vseeno pa izgubimo nepotrebne, telesu škodljive in nezaželene maščobe. In če se pregrešimo? Nič zato. Naslednji obrok enostavno znova sestavimo po Zoni.
In še nasvet avtorjev diete za vse, ki se po Zoni ne boste ravnali?
Avtorja knjige sta v Ljubljani povedala, da četudi se Zone ne držimo, lahko veliko naredimo za svoje zdravje in lepo telo tudi brez nje:
“Za začetek odstranite iz jedilnika vse, kar je belega – torej, bel kruh, bele testenine, bel krompir in bel riž. V prehrano vnesite čim več barvitih živil, to nam bo zagotovilo različne potrebne vitamine in minerale. Spijte deci (in ne več) kvalitetnega rdečega vina, kot je pri vas Refošk. 1 dcl vsebuje toliko polifenolov kot en kilogram sadja. Jejte pogoste in zmerne obroke, sestavine pa naj bodo čim bolj sveže in lokalne.”
O avtorjih diete
Avtorja knjige Prehranjevanje po Zoni dr. Barry Sears in dr. Riccardo Pina
In kdo pravzaprav sta avtorja diete Zona? Dr. Barry Sears, sicer priznan nutricionist, je mednarodno uveljavljen strokovnjak s področja preučevanja vpliva hrane na hormone, ki se v svojih raziskavah že 30 let osredotoča na vpliv lipidov (maščob) na delovanje telesa. Njegove knjige o nadzoru hormonov s prehrano so bile prodane že v več kot 6 milijonih izvodov. Dr. Riccardo Pina je direktor Zone v Evropi, certificiran Zona svetovalec, član neprofitne protivnetne raziskovalne fundacije in predavatelj na podiplomskem študiju Univerze v Milanu.
