KONZERVIRANO SADJE
Konzervirano sadje ima zaradi boljšega okusa dodano veliko količino sladkorja in glukozno-fruktoznega sirupa, zato bolj sodi med sladkarije kot sadje. Poleg tega se v postopku konzerviranja zmanjša vsebnost najpomembnejših mikrohranil – vitaminov in mineralov, ki so ključnega pomena za dober imunski sistem in normalno delovanje našega telesa.
Foto: Profimedia
MARGARINA
Margarine uvrščamo med maščobe rastlinskega izvora. Ker so rastlinska olja v tekoči obliki, je za pridelovnje margarine potreben postopek hidrogenizacije, ki tekoča olja spremeni v trdne maščobe. Pri hidrogenizaciji nastanejo trans maščobne kisline, ki so zdravju škodljive, saj višajo raven slabega in nižajo raven dobrega holesterola. S tem povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.
PREDELANE MESNINE
Med predelane mesnine sodijo hrenovke, paštete, salame, klobase…, ki vsebujejo majhen delež mesa a veliko maščob, klavnih odpadkov, soli in konzervansov. Visoka vsebnost nasičenih maščobnih kislin dviguje raven slabega holesterola in posledično višje tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni ter možgansko kap. Nitriti v predelanih mesninah pa predstavljajo tveganje za nastanek raka.
MAJONEZA
Majoneza vsebuje kar 80% maščob in je prava kalorična bomba. Narejena je iz olja, jajčnega rumenjaka, kisa in soli ter vsebuje nasičene maščobne kisline ter holesterol. Pogosto uživanje majoneze lahko vodi v debelost, predvsem pa se njeno uživanje odsvetuje ljudem, ki imajo težave s povišanim holesterolom.
