Zaščitite se pred sončarico! (Photoxpress)
Simptomi sončarice
Pogoj za 
sončarico je izpostavljenost nepokrite glave in telesa visokim temperaturam močnega sonca, vse dokler v telesu ne odpove mehanizem za uravnavanje telesne temperature. Nastopijo simptomi kot je izčrpanost, dehidracija in znojenje, vse pa se stopnjuje v zanesljive znake nevarne sončarice. Ti so: povišan krvni tlak, povišana telesna temperatura, močan glavobol, vrtoglavica, pospešeno dihanje, nezmožnost znojenja, tresavica, v nekaterih primerih lahko tudi krči po telesu in izguba zavesti. Koža je suha in pordela, kasneje pa je lahko tudi bleda ali vijolična.
Prva pomoč v primeru sončarice
V primeru sončarice je prizadeto osebo potrebno namestiti v hladen prostor in z nje odstraniti obleko, da je omogočeno hlajenje telesa, najsi gre za hladen tuš, hladno kopel, kocke ledu ali pa obkladke z mokrimi brisačami. Najpomembnejši točki za hlajenje sta glava in zatilje, prizadeta oseba pa mora stalno imeti ob sebi vodo za pitje. Če prepoznate sončarico, nemudoma poiščite zdravniško pomoč!
Osebna izpoved: »To so neznosne bolečine po celem telesu!«
Devetindvajsetletna Nataša je nevarnosti sonca izkusila na lastni koži, ko jo je pred šestimi leti po celem popoldnevu brezbrižnega sončenja ob koncu dneva presenetila sončarica. Na vprašanje, zakaj ni bila bolj previdna, odgovarja: »Na sončarico nisem niti pomislila, saj nisem verjela, da se to lahko zgodi prav meni.« To je njena zgodba…
Nataša: »Prijateljica mi je podarila karto za obisk bazena in želela sem jo maksimalno izkoristiti. Ker je bil moj fant tistega dne dopoldne v službi, sem se na bazen odpravila sama. S seboj sem vzela tudi knjigo in revijo, ki sem ju prebirala med poležavanjem na poletnem soncu. Ure so minevale in občasno sem se namazala z zaščitno kremo, a očitno je bilo zaman. Vsaka senca ob bazenu je bila zasedena, zato sem cel čas ležala na soncu. Na sončarico nisem niti pomislila! Domov sem se odpravila okoli šeste ure zvečer.«
»Večkrat sem izgubila zavest!«
Žanska.si: »Kaj se je zgodilo, ko si prišla domov?«
Nataša: »Prišla sem domov, odložila stvari, na hitro skočila še do trgovine in poklicala fanta, naj pride k meni na večerjo. Moji starši so bili tisti teden na dopustu. Spomnim se, da je bil fant takoj ob prihodu začuden nad mojo opečeno, žareče rdečo kožo ter da sva se nekaj minutk še pogovarjala v veži, nato pa sem nenadoma izgubila zavest. Zbudila sem se v njegovem naročju in počutila sem se zelo slabo. V glavi se mi je vrtelo in čutila sem, da mi srce močno razbija. Ko me je dvignil s tal, sem v razmaku nekaj minut ponovno izgubila zavest. Uspelo mu je spraviti me do postelje in na čelo mi je položil mokro brisačo, kar me je spravilo k zavesti. Takoj je hotel poklicati zdravnika, vendar sem odklonila, ker nisem bila dovolj močna za pot do zdravstvenega doma in pri svoji odločitvi sem bila vztrajna.«
Ženska.si: »Pa misliš, da je bila to pametna odločitev?«
Nataša: »Ne. Sončarica definitivno zahteva zdravniško pomoč ali pa vsaj posvetovanje.«
Ženska.si: »Kakšni so bili dnevi, ki so sledili?«
Nataša: »Izjemno mučni. Moje celotno telo je gorelo od sončnih opeklin in bolečin. Moja usta so bila stalno suha, vsak premik telesa pa je prinesel val bolečine in spet se mi je začelo temniti pred očmi. Zato sem raje ležala pri miru, fant pa mi je tisto noč nosil vodo in name polagal mokre gaze. Ne vem, kaj bi takrat brez njegove pomoči. Naslednji dan, to je bila sobota, me je previdno mazal z jogurtom in aloe vero, sama pa sem v mislih odštevala ure in dni, ko bodo šle opekline stran in se bom počutila kolikor toliko v redu.«
»Soncu ne zaupam več!«
Ženska.si: »Se je zadeva zaključila, ko so izginile opekline?«
Nataša: »Ne. Ko so opekline izginile, sem se sicer počutila malo bolje, vendar to še ni bilo konec vpliva sončarice. Seveda se je zatem moja koža začela luščiti, kar je običajna reakcija po opeklinah. Moj krvni pritisk je divjal in poskakoval še nekaj tednov. Slaba dva meseca zatem sem se odpravila na polurno kolesarjenje, ki sem ga prej opravila brez težav, tistikrat pa me je presenetila vrtoglavica, šumenje v ušesih in nevarnost izgube zavesti. Sčasoma se je moje stanje normaliziralo, vendar soncu ne zaupam več. Moje sončenje je premišljeno, pokrivalo, zaščitna krema z visokim faktorjem in sončna očala pa so na plaži moja obvezna oprema. Od 12. do 16. ure se poleti soncu izogibam.«
Ženska.si: »Kaj želiš s svojo izkušnjo sporočiti bralkam in bralcem našega portala?«
Nataša: »Vem, da nisem edina, ki je izkusila škodljive vplive neodgovornega sončenja, vendar upam, da moja izkušnja ozavesti vsaj eno bralko ali bralca. Zagorelost ni vredna takšnih bolečin.«
