Brusnice so naravno zdravilo za mnoge zdravstvene težave (Photoxpress).
Med brusnice prištevamo več vrst zimzelenih grmičastih rastlin rodu Oxycoccos, ki rastejo na kislih tleh hladnejšega podnebja severne poloble. V največjem obsegu se rastlina industrijsko prideluje v predelih severne Amerike in Kanade. Zaradi svoje prehrambne vrednosti in antioksidantov je vrsta zelo priljubljena v živilskopredelovalni in farmacevtski industriji.
Uporaba v kulinariki
95 % pridelka se predela v sokove, marmelade in sušene jagode. Brusnice so namreč zelo popularne v kulinariki (brusnična omaka je del severnoameriške zahvalne večerje in angleške božične večerje); dobro se podajo tudi k divjačinskim jedem. V Ameriki in Kanadi proizvajajo nam morda manj poznano brusnično vino. Ostalih 5 % gre v prodajo v obliki svežih jagod, vendar se surove in brez sladkorja po navadi ne uživajo, saj so zelo kisle in grenke.
Uporaba v medicini
Brusnice se že stoletja uporabljajo v medicini, severnoameriški Indijanci so jih prvi uporabljali za zdravljenje težav z mehurjem in ledvicami. Zgodnji evropski priseljenci so hitro ugotovili, da drobne jagode pomagajo tudi pri mnogih drugih težavah, kot so izguba apetita, želodčne težave, slabokrvnost in skorbut (zaradi pomanjkanja vitamina C). Zdravijo tudi težave z dlesnimi, želodčnimi čiri in ledvičnimi kamni.
Brusnice preprečujejo vnetje sečil
V moderni medicini so se najbolj izkazale pri preprečevanju vnetij sečil, ki jih povzročajo bakterije E. coli. Sprva so znanstveniki domnevali, da brusnice povišajo kislost urina in s tem preprečujejo rast bakterij, kasnejše študije pa so pokazale, da aktivne snovi v sadežu preprečujejo, da bi se bakterije oprijele sten sečil. Učinkovine delujejo le na patogene mikroorganizme in ne na mikroorganizme, ki so telesu koristni oz. so del naravne flore prebavil. Priporoča se redno uživanje brusničnega soka, saj je učinek na sečila posreden, t.j. učinkovine na povzročitelje ne delujejo tarčno, temveč v povezavi z drugimi snovmi.
So brusnice izvir mladosti?
Številne študije so pokazale, da imajo brusnice blagodejen učinek na pomlajevanje telesa, sadež so zaradi blagodejnega učinka poimenovali kar ‘supersadež’. Za to so predvsem zaslužni antioksidanti, ki preprečujejo poškodbe tkiva zaradi prostih radikalov, ki se sproščajo pri normalni presnovi in telesni aktivnosti. Delovale naj bi tudi ugodno na izgubo spomina in kognitivnih sposobnosti, povzročenih zaradi vnetij živčnega tkiva pri starejših. Prav tako potekajo študije, ki so že dokazale ugoden učinek brusnic na upočasnjevanje in predvsem preventivno preprečevanje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.
Krepitev naravne odpornosti
Sveže brusnice vsebujejo veliko polifenola, fitokemikalij in omenjenih antioksidantov. Te sestavine preprečujejo infekcijske bolezni in lajšajo njihove simptome. V svežih sadežih in soku najdemo tudi veliko naravno prisotnih vitaminov, predvsem vitamina C, ki ga telo lažje absorbira, kot tovrstne umetne preparate.
Poskrbijo tudi za krvožilni sistem
Brusnice blagodejno vplivajo na ožilje, srce in kri, saj zmanjšujejo proste radikale, poškodbe DNK in nižajo nivo holesterola. Prav tako znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo možnost poškodb celic sten ožilja. Preprečujejo poapnenje žil in s tem ne le delujejo preventivno, temveč tudi zdravijo aterosklerozo ter zmanjšujejo možnost srčnega napada.
Učinkovite v boju proti raku
Znanstveniki so opravili številne teste, kjer so preverjali, kakšen vpliv ima brusnični sok na rakave celice, predvsem na njihovo rast pri raku dojk in prostate. Opazili so, da že majhne količine ekstrakta povzročijo propadanje malignih celic.
