(PhotoXpress)
Pred svetovnim dnevom boja proti melanomu, ki ga obeležujemo 14. maja, so strokovnjaki še enkrat opozorili na nevarnost sončnih žarkov in na ogromen pomen ustrezne zaščite pred soncem. Čeprav je bilo o tej temi povedanega že veliko, pa ostaja dejstvo, da so plaže tudi sredi dneva še vedno polne ljudi, ki se cvrejo na soncu in niso ustrezno zaščitili svoje kože pred škodljivimi UV A in B žarki. Poleg genetike je namreč eden od glavnih dejavnikov za nastanek melanoma sonce oziroma ultravijolični žarki.
UV žarki povečujejo tveganje za nastanek melanoma
Zagorelost, ki je pri večini ljudi sicer glavni cilj poletnih dopustov in velik ideal, je pravzaprav samo obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV žarki. Pri sončenju poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je bistven za njeno obnovo, in če se poškodba zaradi ponavljajočega se sončenja večkrat ponvi, se njena sposobnost za obnovo zmanjša.
Zagorela koža je torej znak, da so v njej že nastale škodljive spremembe. Če se vsako leto pretirano izpostavljamo sončnim žarkom, se poškodbe, ki so nastale v koži, stalno seštevajo in kopičijo ter se pozneje lahko izrazijo v resnejši obliki, kot je recimo nastanek kožnega raka oziroma melanoma. Tudi izpostavljanje umetnemu izvoru UV žarkov (npr. solarij) močno zvišuje tveganje za nastanek melanoma.
Ustrezna in učinkovita zaščita pred soncem
Kot je pred začetkom akcije ‘Gledate, a ne vidite’ povedala dermatologinja dr. Larisa Stojanovič se ljudje še vedno vse preradi sončimo. Svetovala je dosledno izogibanje soncu, predvsem v času, ko je najmočnejše, torej med 11. in 17. uro, opozorila pa je tudi na pomen ustrezne zaščite pred sončnimi žarki, saj se nas velika večina še vedno napačno in slabo zaščiti pred njimi. Da bi bila zaščita kože z zaščitnimi pripravki, kot strokovnjaki raje rečejo kremam za sončenje, ustrezna, moramo celo telo namazati res temeljito in z dovolj debelo plastjo sredstva.
Na telo bi tako v enem nanosu morali nanesti okoli 35 ml sredstva, kar pomeni od petino do tretjino embalaže (!), postopek pa ponavljati na dve uri. V nasprotnem primeru je zaščita nepopolna in smo, če smo si na kožo recimo nanesli zaščitni pripravek s faktorjem 20, pravzaprav zaščiteni z močjo faktorja 4 ali 6. Strokovnjaki so poudarili tudi, da moraš biti zelo pozorna, da bo tvoj zaščitni pripravek za sončenje vseboval tako zaščito pred UV B žarki (to ima večina krem, tudi številka faktorja pomeni zaščito pred temi žarki), kot pred UV A žarki. Opozorili so tudi, da večina oblačil prepušča kar nekaj UV žarkov, tako da tudi pod lahkimi poletnimi majicami in krili nismo povsem varni.
