Foto: Thinkstock
Prelomni pristop v zdravljenju
Po novem imajo bolniki z napredovalim melanomom, ki se ga ne da odstraniti z operacijo, ali razsejanim melanomom novo možnost zdravljenja z imunoterapevtskim zdravilom pembrolizumab. Zdravilo predstavlja revolucijo v zdravljenju melanoma, saj pacientu ne le podaljša življenje, ampak pri nekaterih bolnikih celo pripelje do zazdravitve.
Izsledki randomizirane ključne študije KEYNOTE-006, ki so bili pred kratkim predstavljeni na letnem srečanju Ameriškega združenja za raziskovanje raka (American Association for Cancer Research – AACR) in objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, so namreč pokazali, da je pembrolizumab pri zdravljenju inoperabilnega napredovalega melanoma dosegel statistično značilno boljše preživetje brez napredovanja bolezni, celokupno preživetje in celokupni delež odziva kot primerjano zdravilo (ipilimumab).
Kako deluje novo zdravilo
Pembrolizumab je registriran za zdravljenje inoperabilnega in razsejanega melanoma; na voljo je bolnikom v ZDA in EU, v Sloveniji pa za zdaj v okviru tako imenovanega programa sočutne uporabe. Sodi v skupino imunoterapije – je anti-PD-1-zdravilo, ki zavira razvoj melanomskim celicam. Deluje tako, da blokira povezavo rakavih celic z nadzornimi točkami na imunskih T-celicah (PDL-1 in PDL-2 z rakavih celic z nadzorno točko PD-1 na T-celicah). S tem okrepi bolnikov imunski sistem, ki se lažje upre napadom tumorja.
Pri regulaciji imunskega sistema obstaja več nadzornih točk, prek katerih lahko vplivamo na nadzorni sistem; eden izmed teh je receptor za programirano celično smrt PD-1. Receptor s T-celice komunicira z drugo celico (tudi rakasto) prek liganda, ki je v tem primeru PD-L 1 oz. PD-L 2. Prek nadzornega mesta PD-1 lahko tumor blokira imunski sistem, ki tako postane manj aktiven, in ne brani več pred rakavimi celicami. Zato so znastveniki začeli raziskovati, kako bi tumorskim celicam preprečili, da bi deaktivirale oziroma onesposobile imunski sistem in njegovo delovanje. To so dosegli tako, da so na receptor PD-1 vezali protitelo in tako preprečili, da bi se nanj oprijela tumorska vez (ligand). S tem je preprečena deaktivacija imunskega sistema.
Neželeni učinki so obvladljivi
Pembrolizumab ima manj neželenih učinkov, kot jih ima njegov predhodnik. Najpogostejši neželeni učinki, kot so: slabost, utrujenost, driska, srbenje, izpuščaj in zmanjšanje teka, so obvladljivi.
Preživela bolnica z melanomom Kathy Thomas pripoveduje svojo zgodbo o zdravljenju raka
Aprila 2011 so Kathy Thomas diagnosticirali melanom. Raka so našli na jetrih in levi dojki. Bila je na številnih zdravljenjih, ki naj bi ustavila napredovanje melanoma; med njimi so nekatera delovala, a ne popolnoma. »Bilo je izjemno utrujajoče. Vse je predstavljalo velik napor. Izgubljala sem kilograme, skoraj vsak dan sem bruhala, redčili so se mi lasje. Bila sem popolnoma brez moči. Na eni točki sem pristala na invalidskem vozičku, tako zelo bolna sem bila,« pripoveduje K. Thomas.
Septembra so ji odstranili levo dojko, kar je pomagalo pri številnih simptomih. Leta 2012 pa je spoznala dr. Antonia Ribasa iz UCLA, ki jo je seznanil s študijo o zdravilu, ki je zaviralec PD-1. »Takoj mi je pojasnil, da gre za preizkušanje, in povedal, kakšne so lahko posledice. Seveda sem bila skeptična in sprva odločena, da zdravljenja ne preizkusim,« pravi Kathy Thomas. A se je pozneje zdravljenje tako spremenilo, da se je odločila za terapijo z zaviralcem PD-1. »Dejala sem si, da sem tega zmožna in da si želim preživeti. Če imam kakršno koli možnost, kot je dejal dr. Ribas, da mi bo zdravilo pomagalo in napadlo vsaj rakave celice, bom preizkusila,« pripoveduje in dodaja, da si ni dovolila, da jo bolezen premaga.
Povrnila sta se ji moč in tek, ni več na vozičku. »Imam veliko srečo in nimam nobenih stranskih učinkov.« Zdaj veliko bere, potuje in preživlja čas s svojim vnukom. »Uživam življenje,« strne Kathy Thomas.
Spodaj si lahko ogledate Kathyjino pričevanje, ki je nastalo tri leta po prvi diagnozi:
Izbrali smo nekaj izjav priznanih onkologov o imunoterapiji s pembrolizumabom:
Izr. prof. dr. Janja Ocvirk: »Rezultati so obetavni.«
»Predčasno končana študija KEYNOTE-006, v kateri so primerjali zdravilo pembrolizumab z ipilimumabom pri bolnikih z napredovalim kožnim melanomom, je pokazala nadvse obetavne izide. Pembrolizumab je namreč statistično pomembno izboljšal celotno preživetje in obdobje brez napredovanja bolezni, boljši pa je bil tudi odgovor na zdravljenje. Gre za prvo zdravilo iz skupine zaviralcev receptorja PD-1, ki je podaljšalo preživetje, v primerjavi s standardno imunoterapijo zdravljenja napredovalega melanoma. Zdravljenje je spremljala tudi manjša pogostost neželenih učinkov,« je povedala izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistka z Onkološkega inštituta, in dodala: »Pembrolizumab je dostopen na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v okviru tako imenovanega programa sočutne uporabe za bolnike z napredovalim melanomom po izčrpanem standardnem zdravljenju metastatskega melanoma.«
»Prihod takega zdravila je pomemben, ker je to bistveno učinkovitejše zdravljenje, kot smo ga imeli. Daje zelo dobre odgovore na zdravljenje, podaljša preživetje, izboljša kakovost življenja teh bolnikov. Bolnikom prinaša novo upanje na daljše življenje. Pri nekaterih pa dosegamo celo zazdravitve,« je še dodala prof. Janja Ocvirk.
Prof. Ron Dunbar: »Revolucija v zdravljenju melanoma«
»Celo najbolj skeptični onkologi ob takšnih izidih rečejo le ‘vau’. Gre za najinovativnejša zdravljenja, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, če ne celo kadar koli. Gre za revolucijo, ki se razvija 25 let. Že pri majhnem številu pacientov imamo namreč jasen dokaz, da imunski sistem lahko uniči raka. Vzrok, da sem tako navdušen, je v tem, da sem leta spremljal razvoj, ki se zdaj uresničuje,« pravi profesor imunologije na Univerzi v Aucklandu Rod Dunbar.
Dr. Antoni Ribas: »Nobenih negativnih učinkov«
»Pri zdravljenju s pembrolizumabom velika večina, vsaj 80 odstotkov pacientov, niti ne občuti kakršnega koli negativnega učinka,« pravi dr. Antoni Ribas, profesor iz UCLA
Dejstva o melanomu, ki jih je treba poznati
Kožni rak oziroma melanom je edini rak, ki ga lahko vidimo; njegov razvoj sami – če smo seveda dovolj pozorni – opazimo.
A kljub številnim opozorilom in ozaveščanju v medijih je rak kože prisoten, učinkovitega zdravljenja za napredovalo bolezen pa do pred kratkim ni bilo. Melanom tako ostaja eden najnevarnejših rakov, ki je ponekod dobil epidemiološke razsežnosti. Tudi pri nas število na novo odkritih primerov iz leta v leto narašča. V Sloveniji zaznavamo sorazmerno visoko incidenco, približno 500 bolnikov letno, njihovo število pa se povečuje na vsakih 6–10 let. Živih bolnikov z melanomom je med 4.000 in 5.000 (leta 2011 je bilo 4.598 bolnikov z melanomom). Ocenjeni petletni delež preživetja pri napredovalem metastatskem melanomu (IV. stadij) je nizek – od 15 do 20 odstotkov.
