Foto: Profimedia
Zdravljenje s prebolevniško plazmo ima 100-letno zgodovino, z njo so v obdobju pred cepivi zdravili nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice, mumps, pa tudi gripo. V zadnjem obdobju pa so s plazmo pomagali tudi bolnikom z ebolo in mersom, ki ga prav tako povzroča koronavirus. Zato so ponekod po svetu bolnikom v fazi prebolevanja covida-19 v bolnišnicah začeli dajati plazmo tistih bolnikov, ki so že preboleli to bolezen. Želeli so namreč, da bi protitelesa iz prebolevniške plazme nevtralizirala virus pri bolniku, da se ta več ne bi širil, na ta način pa da bi bolnik lažje prebolel covid-19.
FDA: Za dovoljenje zdravljenja covida-19 s plazmo potrebne še študije
Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) še ni dala dovoljenja za redno zdravljenje covidnih bolnikov s prebolevniško plazmo, je pa v začetku septembra omogočila nujno uporabo te plazme za zdravljenje hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, piše na spletni strani agencije.
FDA je sicer v času epidemije dala dovoljenje za nujno uporabo denimo tudi za zdravilo hidroksiklorokin, a so pozneje to dovoljenje umaknili na podlagi podatkov o zdravljenju, ki niso pokazali kakšne učinkovitosti tega zdravila, lahko pa povzroči resne težave s srcem.
Glede prebolevniške plazme FDA opozarja, da so potrebne še ustrezne in dobro kontrolirane randomizirane študije, da bi lahko dokazali učinkovitost prebolevniške plazme pri zdravljenju covida-19 ter določili, za katere covidne bolnike in v kakšni obliki je ta terapija primerna. Prebolevniško plazmo tako lahko dobijo bolniki prek mehanizma nujne uporabe ali pa v kliničnih študijah.
Britanska medicinska revija (BMJ) pa navaja študijo Placid, v kateri so v Indiji ugotavljali učinkovitost zdravljenja s plazmo prebolevnikov pri covidnih bolnikih, ki so bili sprejeti v bolnišnico z zmerno resnimi simptomi bolezni. Delež bolnikov, ki se jim je stanje poslabšalo ali pa so umrli, je bil enak pri tistih, ki so prejemali plazmo prebolevnikov, in tistih, ki je niso.
Pri tistih, ki so prejemali plazmo, so sicer opazili ugodne učinke na pomanjkanje sape in utrujenost, a v BMJ opozarjajo, da morajo biti ti rezultati interpretirani s previdnostjo, saj ne gre za slepo študijo in je vednost bolnika, da prejema določeno terapijo, lahko vplivala na njegovo poročanje simptomov.
V tej študiji se je sicer pokazalo, da so protitelesa v plazmi nevtralizirala virus, kar pomeni, da je plazma učinkovala na bolnike na način, kot so pričakovali strokovnjaki, a se to ni pokazalo na kliničnem stanju bolnikov.
Ob tem pa v BMJ opozarjajo na dejstvo, da koronavirusna bolezen poveča možnost za nastanek krvnih strdkov pri bolniku. V laboratoriju so tudi dokazali, da plazma prebolevnikov povzroča poškodbe na endoteljskih celicah. Poškodbe teh celic pa igrajo pomembno vlogo pri nastanku krvnih strdkov.
Plazmo prebolevnikov so dali tudi več kot 100.000 covidnim bolnikom, ki so jih med aprilom in avgustom sprejeli v bolnišnice v ZDA. Po apliciranju plazme prvim 20.000 bolnikom so avtorji študije razglasili, da je njena uporaba varna. Vseeno pa v BMJ poudarjajo, da so trditev, da težki zapleti s krvnimi strdki in srčni zapleti niso povezani s transfuzijo plazme, podali lečeči zdravniki teh bolnikov brez kakšnih protokolov ocenjevanja ali neodvisnega pregleda. Ker so za večino od 677 srčnih zapletov in 113 tromboz presodili, da niso povezane s transfuzijo, so te zaplete izločili iz poročila o resnih stranskih učinkih oz. zapletih transfuzije prebolevniške plazme.
V britanski znanstveni reviji Nature pa opozarjajo, da so doslej opravili le manjše študije s prebolevniško plazmo za zdravljenje covida-19, kar nima nikakršnega statističnega pomena za ustvarjanje končnih zaključkov o primernosti in učinkovitosti takšnega načina zdravljenja.
Opozarjajo na to, da ima prebolevniška plazma različnih ljudi, ki so preboleli covidno bolezen, zelo različen in širok razpon koncentracije protiteles. Sprva, ko so plazmo po svetu začeli uporabljati za zdravljenje covida-19, raziskovalci niso mogli preverjati koncentracije protiteles v vsakem vzorcu, še zdaj raziskovalci v nekaterih delih sveta ne morejo tega preverjati, saj so zanje takšne analize predrage. Ob tem opozarjajo, da je veliko tudi t. i. sočutne uporabe plazme pri zelo bolnih, kar pomeni, da nimajo kontrolne skupine in ne morejo primerjati učinkov zdravljenja.
Nature je objavila izsledke neke študije, v kateri so primerjali stanje bolnikov, potem ko so prejeli plazmo z manj protiteles, in tistih, ki so prejeli plazmo z veliko koncentracijo protiteles. Pri tistih, ki so prejeli veliko koncentracijo, so zabeležili manjšo možnost, da je bolezen vodila v smrt, kot pa pri tistih s plazmo z nižjo koncentracijo protiteles. A ob tem v reviji opozarjajo, da okoliščine prejemanja te plazme niso znane – lahko da so tisti, ki so bolje okrevali, bili prej sprejeti v bolnišnico ali pa so bili sprejeti v ustanovo z boljšo zdravstveno oskrbo.
Zbranih 48 enot hiperimunske plazme, izdelovali bodo tudi imunoglobuline
Na Zavodu za transfuzijsko medicino so v začetku julija začeli zbirati prebolevniško plazmo, do zdaj so opravili 160 odvzemov krvi oz. plazme. Za zdravljenje covidnih bolnikov pa imajo pripravljenih 48 enot hiperimunske plazme, ki vsebujejo dovolj t. i. nevtralizacijskih protiteles, so pojasnili za STA.
Plazmo prebolevnikov zbirajo še naprej, saj nameravajo iz nje izdelati tudi zdravila t. i. imunoglobuline, ki so koncentrirana oblika protiteles in bodo v prihodnosti zagotovo eno izmed možnih zdravil pri zdravljenju covida-19, so pojasnili in dodali, da s tem sledijo tudi vsem strokovnim trendom v svetu in Evropi.
