Foto: Profimedia
Po njihovih besedah je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah čim bolj zmerni tudi v času praznikov. Čeprav tradicionalnim prazničnim jedem težko spreminjamo recepture, jih vseeno lahko pripravimo tako, da bodo nekoliko bolj zdrave. Če denimo pečemo božično potico ali novoletno torto, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja.
Uživajmo zmerne količine mesa in mesnih izdelkov, ki naj bodo manj mastni, vidno maščobo pa odstranimo. Namesto mesa pogosteje izberimo ribe, ki so bogate z maščobnimi kislinami omega-3 in vitaminom D.
Izognimo se pretirano sladkim jedem, poleg tega pa vključimo v obroke za približno polovico krožnika zelenjave in sadja, ki so vir zaščitnih snovi in podpirajo naš imunski sistem, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. V obroke vključimo tudi različne kaše in izdelke iz polnovrednih žit, ki so prav tako vir zaščitnih snovi in energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. S tem dosežemo tudi hitrejši in daljši občutek sitosti.
Prav tako moramo biti pozorni pri pijačah. S sladkanimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom ne smemo pretiravati. Ker je alkohol samoumeven del naše kulture, se pogosto ne zavedamo, kako škodljiv je tako za nas kot naše otroke, ki največkrat prvič pridejo v stik z alkoholom doma, pogosto prav v času praznovanj.
Pomembno je načrtovanje obrokov vnaprej, s čimer se izognemo prenajedanju. Ob tem pazimo na velikost obrokov in izbirajmo manjše porcije. Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane. Poskrbimo, da bo jedilnik čim bolj uravnotežen. Med prazničnimi pojedinami se hitro zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila.
Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembneje je, da poslušamo svoje telo in razum. Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln, zato se je treba s hranjenjem ustaviti še pred občutkom sitosti, so poudarili na inštitutu.
Imunski sistem krepimo z uravnoteženo prehrano in dnevno zmerno telesno aktivnostjo, pri kateri se vsaj za pol ure zadihamo in oznojimo. Ne moremo sicer povsem vplivati na to, kakšen imunski sistem imamo, lahko pa ga ustrezno podpremo. Poleg telesne dejavnosti je pri krepitvi ali vzdrževanju imunskega sistema ključnega pomena prehrana, ki zagotavlja zadostno količino za imunski sistem pomembnih aminokislin, omega-3 maščobnih kislin, folne kisline, železa, selena, cinka, vitaminov A, B6, B12, C in D ter zadosten vnos tekočin.
Glede na to je po navedbah inštituta pomembno, da vsak od nas v skladu s svojimi zmožnostmi v danih razmerah čim bolje poskrbi za svojo prehrano oziroma prehrano svoje družine na način, ki podpira in krepi zdravje. Potrebe po vitaminu D s še tako izbrano prehrano težje pokrijemo, zato lahko po posvetu s svojim izbranim zdravnikom v jesenskem in zimskem času posežemo po prehranskih dopolnilih za nadomeščanje vitamina D.
Spomnili so še na rezultate panelne raziskave SI-PANDA, po katerih velika večina ali 72,3 odstotka sodelujočih med epidemijo ni spremenilo svojih prehranjevalnih navad. Poslabšalo jih je 14,3,odstotka sodelujočih, 13,5 odstotka pa jih je izboljšalo. To po navedbah inštituta kaže, da so z epidemijo povezane okoliščine na nekatere skupine vplivale negativno, na nekatere skupine pa presenetljivo celo pozitivno.
