Foto: Profimedia
Človek se kar zgrozi ob spoznanju, kaj vse počne farmacevtska industrija v lovu za svojim zaslužkom. Sodobna medicina podaljšuje življenja, ampak hkrati je vedno več stvari, ki človeška življenja ogrožajo. In to delo opravljata prehranska industrija in farmacija. Eden takih tihih sovražnikov naj bi bil aspartam, sladilo, ki ga najdemo ne le v raznih dietnih jogurtih, žvečilnih gumijih, bonbonih in umetno slajenih gaziranih pijačah, ampak celo v zdravilih.
Kaj je aspartam?
Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo. Dodajajo ga približno 6000 živilom, predvsem dietnim brezalkoholnim pijačam. Najdemo ga tudi v žvečilnih gumijih brez sladkorja, bonbonih in v nekaterih žvečljivih vitaminskih nadomestkih, piše wikipedia. Aspartam ni primeren za kuhanje in peko, saj se pri visokih temperaturah razgradi in izgubi sladkost. V evropskem sistemu označevanja aditivov s števili E ima kodo E951. Aspartam, ki je 150–200-krat slajši kot saharoza (namizni sladkor), je po naključju odkril kemik James M. Schlatter leta 1965. Schlatter je sintetiziral aspartam pri izdelavi zdravila proti čiru. Po nesreči je poliznil prst in odkril, da je aspartam sladkega okusa. Nepričakovanemu odkritju so sledile mnoge raziskave.
V ZDA je uporaba neomejena, v EU omejena
Po letu 1980 je v ZDA začel nadomeščati saharin in ciklamat. Ameriški urad za prehrano in zdravila FDA je odobril aspartam za uporabo v hrani leta 1981, v gaziranih pijačah pa leta 1983. V drugih pijačah, pecivu ter slaščičarstvu so ga odobrili leta 1993. Leta 1996 pa je FDA umaknila vse omejitve glede aspartama, kar je omogočilo njegovo uporabo v vseh živilih. Več držav Evropske unije je odobrilo aspartam leta 1980, v vsej EU pa leta 1994. Evropski znanstveni odbor za hrano (ESCS – Scientific Committee on Food) je kasneje ponovno pregledal študije o varnosti in potrdil odobritev v letu 2002. Dovoljena dnevna količina znaša v EU 40 mg na kilogram telesne teže.
Učinki aspartama
Čeprav je Aspartam razglašen kot varen za človeško rabo v več kot 90-ih državah na svetu in FDA uradno opisuje aspartam kot “enega izmed najpogosteje testiranih in preučevanih aditivov v hrani, ki so jih kdajkoli izvajali”, njegovo varnost pa kot ˝jasno določeno”, so kritiki skeptični. Kot piše Wikipedia, Aspartam dokazano povzroča: glavobol (tudi zelo močan) in migrena, slabost, vrtoglavica, nespečnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, epileptični napadi, kožne poškodbe, izpuščaji, napadi tesnobe, bolečine v mišicah in sklepih, neobčutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualni krči (tudi izven cikla), izguba sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali sprememba okusa, simptome, podobne tistim pri srčnem napadu, astmo, stiskanje v prsih. Kronične posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare.
Kje vse najdemo aspartam?
Equal, NutraSweet in Canderel so imena, pod katerimi se prodaja aspartam, in so sestavine približno 6.000 potrošnikov hrane in pijače, ki se prodajajo po vsem svetu, vključno z dietno sodo in drugimi brezalkoholnimi pijačami, instant zajtrki, mentoovimi bonboni, žiti, žvečilnimi gumiji brez sladkorja, kakavovih mešanicami, zamrznjenimi sladicami in sladicami z želatino, sokovi, odvajali, žvečljivimi vitaminskimi dodatki, mlečnimi napitki, farmacevtskimi zdravili in dodatki, z namiznimi sladili, čaji, instant kavami in jogurti. Aspartam je manj primeren za peko kot nekatera druga sladila, saj se pri segrevanju razgradi in izgubi velik del svoje sladkosti. Je pa tudi eden od glavnih nadomestkov za sladkor, ki ga uporabljajo sladkorni bolniki.
