Foto: Thinkstock
Pred štirimi leti je Svetovna zdravstvena organizacija ultravijolično sevanje, vključno s solariji, uvrstila med visoko kancerogene dejavnike. Nezaščiteno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom predstavlja zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, na katerega imamo s preventivnimi ukrepi največjo možnost vplivanja. Posledice nezaščitenega sončenja so strah vzbujajoče, prav tako so zaskrbljujoči podatki o vse večji ozonski luknji in s tem vse manjši zaščitenosti pred vplivi UV sevanja.
Pravilo sence!
Meteorologinja Tanja Cegnar opozarja, da je ozona, ki nas ščiti pred nevidnim delom UV sevanja zelo malo in posledica nižje koncentracije ozona v stratosferi so močnejši UV žarki pri tleh. Kot eno od treh temeljev zaščite pred soncem je izpostavila pravilo sence, ki pravi, da ko postane senca telesa krajša od dolžine telesa, moramo poiskati senco. In koliko sonca v resnici sploh potrebujemo? Pravilo pravi, da svetlopolti ljudje le 5 minut na dan, ljudje s temnejšo kožo pa 10 minut na dan. Sicer pa je najmočnejše sevanje poleti med 10. in 16. uro, spomladi pa med 11. in 15.uro.
Ključna pravila zaščite pred sončnimi žarki:
Ana Tlaker Žunter, specialistka dermatovenerologije, pa poudarja, da je zagorelost obrambna reakcija kože in če je sevanje premočno, lahko nastopijo sončne opekline. Odložen učinek izpostavljenosti sončnemu sevanju je pospešeno staranje kože in pa lahko tudi kožni rak, ki je najpogostejši kožni rak pri belopoltih ljudeh. Tudi v Sloveniji se hitro večaincidenca kožnega raka, tudi melanoma. Kot Tlaker Žunterjeva svetuje, so glavni zaščitni ukrepi pred negativnimi učinki izpostavljenosti sončnim žarkom že prej omenjena omejitev izpostavljanja med 10. in 16. uro, prav tako prej omenjeno pravilo sence, zaščitna obleka, pokrivalo in očala, ter nenazadnje kemična zaščitna sredstva. Pri tem pa je treba izpostaviti, da so kemična sredstva, torej kreme za zaščito pred sončnimi žarki, le dodatna zaščita in niso namenjena podaljševanju izpostavljenosti. Izrecno tudi poudarja, da se ne sončimo namerno in ne hodimo v solarij! Vesna Benedičič, prav tako specialistka dermatovenerologije, pa pravi, da se moramo zavedati, da sonce ni samo na dopustu in samo poleti, ampak da smo izpostavljeni UV žarkom tudi doma, vse leto, zato moramo biti na zaščito ves čas pozorni.
Kako se pravilno zaščititi s kremo proti neželjenim učinkom UV žarkov?
Mojca Dobrovoljc, vodja farmacevtskega programa pri Eucerinu, poudarja, da se moramo z zaščitno kremo namazati vsaj pol ure preden gremo na sonce in uporabimo zadostno količino kremo. Strokovnjaki svetujejo, da na kvadratni centimeter telesne površine nanesemo 2mg kreme, vendar je v praksi lažje razumljivo, če upoštevamo nasvet, da uporabimo za našo dlan veliko količino kreme. Dobrovoljčeva je tudi opozorila na to, da ne smemo pozabiti na zaščito izpostavljenih delov kot so pleša, ušesne mečice, vrat oziroma zatilje, nos, dekolte, roke in noge na obeh straneh, stegna, meča in nart. Poudarja tudi, da je najpomembneje, oziroma edino, kar sami lahko naredimo da preprečimo negativne učinke UV žarkov to, da se ustrezno zaščitimo in da se redno samopregledujemo. Statistika kaže, da se nam osončenost iz leta v leto povečuje, zato moramo ukrepati preventivno in skrb za svoje zdravje vzeti v roke.
