Restavracije McDonald’s najdemo v 119 državah po svetu, kjer jih vsak dan obišče 58 milijonov strank. Na svetu je več kot 31.000 McDonaldsovih restavracij, ki zaposlujejo več kot 1.5 milijona ljudi. Dejstvo je, da vsak med nami kdaj tja zaide, kljub vsemu, da se zavedamo, da ta hrana za nas ni dobra. Seveda če se to zgodi nekajkrat letno ni nič kaj nevarno, toda kljub vsemu nič ne škodi, če še enkrat preberete nekaj znanih dejstev, ki vam bodo zagotovo dala misliti in morda naredite še kakšen obisk McDonaldsa manj kot pa sicer.
Umetna hrana
Prava hrana je pokvarljiva. Sčasoma začne propadati, kar je naravni proces. Govedina se bo pokvarila, kruh bo splesnel. Kaj pa McDonaldsov hamburger? Še po enem letu je videti natanko tak, mamljiv in svež, kot na dan, ko ste ga kupili. Ste vedeli, da McDonald’s zahteva, da je vsak »sveži list solate« obdelan z dvanajstimi različnimi kemikalijami, zaradi katerih bo obdržal pravo barvo in pravo hrustljavost čim dlje? Kaj pa to, da njihov krompirček vsebuje mleko in pšenico, in čeprav ga cvrejo v rastlinskem olju, je to olje začinjeno z govejim ekstraktom. Leta 2002 so jih skupine vegetarijancev celo uspešno tožile, ker so zavajali javnost s tem, da je njihov krompirček vegetarijanski, v resnici pa vsebuje govejo juho. Veste, da bi morali kar nepretrgoma hoditi 7 ur, da bi pokurili kalorije, ki ste jih zaužili z veliko kokakolo, krompirčkom in Big Macom? Celo hrana vašega psa vsebuje manj maščobe, soli in sladkorja, kot tista v McDonaldsu, in je tako bolj zdrava.
Grožnja okolju
Koliko krav je potrebnih, da bo svet založen z Big Maci? Glede na podatke naj bi v eni od šetih McDonaldsovih mesnih predelovalnic na dan predelali približno 227 ton govedine. Seveda moramo to številko množiti s šest, da dobimo celotno vsoto. Če povprečna krava tehta nekaj čez 500 kg, to pomeni, da na dan okrog 2700 krav predelajo v hamburgerje. To je 952,285 krav na leto. In to so samo podatki za ZDA, kaj šele za svet. Te krave večinoma gojijo v južni Ameriki, kjer na ta račun, da pridobijo pašnike za govedo in polja za sajenje žita s katerim hranijo to govedo, izsekavajo ogromne površine tropskega deževnega gozda, ki pa je ključen za naše preživetje, saj je milijarda ljudi odvisna od vode in kisika, ki ju proizvaja. Resnica pa je tudi, da potrebujejo okrog 2000 kvadratnih kilometrov gozda, da pridobijo zalogo papirja, ki ga uporabljajo za embalažo McDonaldsove hrane za eno leto. Si sploh predstavljate, koliko narave je na ta račun uničene?
Kljub vsemu se trudijo
Kljub vsemu pa ne smemo biti popolnoma pristranski in trditi, da se ne trudijo stvari vsaj malo izboljšati in popraviti. Trudijo se ohranjati okolje z učinkovitim upravljanjem z električno energijo, ohranjevanjem naravnih virov z recikliranjem in ponovno uporabo materialov, ter z ekonomično porabo vode v restavracijah. Ker se potrošniki v Veliki Britaniji vedno bolj zanimajo za kvalitetno in etično pridelano hrano in pijačo je tam sedaj McDonaldsova kava zmleta iz zrn, ki jih je odobrila Rainforest Alliance, skupina za ohranitev deževnega gozda. V Evropi recimo McDonalds reciklira rastlinsko maščobo in jo spreminja v gorivo za njihove tovornjake na dizelski pogon. Da bi za kar 25 % zmanjšali porabo energije v restavracijah so v Chichagu leta 2009 odprli prototipno restavracijo, ki naj bi bila vzor za vse McDonaldsove restavracije po svetu. Tam spretno izkoriščajo deževnico, uporabljajo strešna okna za večjo izrabo naravne svetlobe, zgornji deli njihov miz pa so narejeni iz recikliranih materialov. In še za primerjavo. Leta 1970 je povprečen obrok v McDonaldsu, ki ga sestavlja Big Mac, pomfri in pijača, zahteval 46 gramov embalaže, danes pa jo zahteva samo 25 gramov. Ne moremo torej reči, da se vsaj ne trudijo kaj izboljšati.
Stvari gredo počasi na boljše
V Kaliforniji bodo ukinili McDonaldsov Happy Meal ter vse ostale menije hitre prehrane, ki zraven ponujajo igrače. Menijo, da bodo s tem pripomogli k zmanjšanju teže otrok. V Kaliforniji je sicer kar četrtina otrok pretežkih. Oblasti celo pravijo, da se spopadajo z »epidemijo debelosti«. Restavracije so do sedaj otrokovo ljubezen do igrač zlorabljale za prodajo visokokaloričnih, mastnih in slanih obrokov, zato želijo sedaj prekiniti to povezavo med nezdravo prehrano in nagradami. Na obrok bo veljala tudi omejitev največ 600 kalorij (2510,4 kJ), količina maščobe pa ne bo smela presegati 35% vrednosti celotne energijske vrednosti obroka. Končno nekaj dobrega.