Foto: Profimedia
Rezultati raziskave, ki so bili objavljeni tudi v znanstveni reviji Nutrients, so pokazali, da 90 odstotkov prebivalcev Slovenije dnevno zaužije manj od priporočenih 30 gramov prehranske vlaknine. Povprečni vnosi vlaknin so znašali okrog 20 gramov, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.
Raziskava je temeljila na podatkih nacionalno reprezentativne prehranske raziskave Si.Menu, izvedli so jo raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in biotehniško fakulteto, sofinancirali pa so jo ministrstvo za zdravje, agencija za raziskovalno dejavnost ter Evropska agencija za varnost hrane.
Vanjo je bilo vključenih 1248 oseb, starih med 10 in 74 let, iz vseh slovenskih regij. “Gre za prvo tako obsežno raziskavo, ki je zelo pomembna tudi za politične odločevalce, s katerimi si prizadevamo izboljšati prehranske navade prebivalcev. Rezultati so pokazali, da nas na tem področju čakajo hudi izzivi, saj je vnos prehranske vlaknine nezadosten kar pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih,” je dejal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima dokazano ugoden vpliv na prebavo, hkrati pa se na ta način zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2. Ključni viri prehranske vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki.
Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, Dober tek Slovenija 2015-2025, izpostavlja, da je treba odstotek prebivalcev, ki uživa polnozrnata živila, občutno povečati. “Že v času sprejemanja programa so podatki pokazali, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa sploh nikoli. Prav zato je bil cilj nacionalnega programa tudi povečati ponudbo prehransko ustreznejših in preoblikovanih živilskih izdelkov, kamor sodi tudi vključevanje prehranske vlaknine,” je povedala Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje.
Inštitut je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih podal nekaj primerov obrokov, bogatih s prehransko vlaknino. Med njimi so ovseni kosmiči z lanenimi semeni, mandlji in suhimi slivami, polnozrnat kruh z namazom iz čičerike, ješprenjeva rižota z grahom in zelenjavo, polnozrnate testenine z zelenjavno omako ter mešanica različnih oreškov in semen kot prigrizek.
Za priporočen vnos prehranske vlaknin se sicer priporoča pestra in uravnotežena prehrano, ki naj vključuje pretežno nepredelana in s tem polnovredna rastlinska živila.
Uživanje polnozrnatih žit pa ima pomembno vlogo tudi v okviru tako imenovanega trajnostnega načina prehranjevanja, ki na eni strani poudarja pomen prehrane pri ohranjanju človekovega zdravja z zmanjševanjem tveganj, povezanih z razvojem kronični nenalezljivih bolezni, na drugi strani pa ohranjanje okolja z zmanjševanjem količin odpadne hrane in posledično ohranjanjem vodnih virov ter kmetijskih zemljišč, so še zapisali na inštitutu.
